Evangeličanski duhovnik v Murski Soboti Leon Novak je tudi sam nekoč bil v vlogi Tujca. Zaupal nam je svoje razmišljanje o odnosu do tujcev.
Javnost je pred kratkim izvedela, da bodo prosilci za azil naseljeni tudi v Murski Soboti, natančneje v stanovanju, ki je v lasti države in je že dalj časa prazno. Vest je razburila nekatere stanovalce bloka in tudi širše javnosti, na dan pa so privrela tudi številna negativna čustva. O odnosu do tujcev smo govorili z evangeličanskim duhovnikom Leonov Novakom, ki je tudi na lastni koži izkusil, kako je biti tujec.
Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti:
Bil je Yugo
Kot študent v tujini sem na svoji koži spoznal kaj pomeni biti tujec. V tistem času so na »Yugote«, kot so v Avstriji ali Nemčiji nekoč imenovali prebivalce takratne Jugoslavije, gledali bolj postrani. Vsepovsod si občutil, da nisi domačin, da te ljudje nimajo za sebi enakovrednega, da včasih celo nisi zaželen … Koliko bolj prijetni in topli so spomini na prijazne ljudi, ki so me navkljub mojemu statusu tujca sprejeli za svojega, za prijatelja, za cenjenega sočloveka … Takšna doživetja se globoko vtisnejo v srce in s hvaležnostjo se spominjam teh ljudi.
Tudi Jožefa in Marije niso hoteli sprejeti
Nekaj manj kot tri tedne nazaj, ob božičnih praznikih, so kristjani celega sveta brali zgodbo o družini oziroma o paru, ki ni dobil prenočišča in je zato noseča žena morala roditi v staji. Kamorkoli sta Jožef in Marija potrkala, nikjer ni bilo prostora zanju. Kljub neugodnemu začetku, rojstvu otroka (Božjega Sina) v štalici, ima zgodba spodbuden konec. Tisti (Jezus), ki ga takratni pa velikokrat tudi današnji ljudje niso hoteli in ga še danes nočejo sprejeti v svoje prostore (srce), nas nagovarja z ljubeznijo in širokosrčnostjo Boga. Spodbuja nas, da namesto sovraštva, nestrpnosti, strahu in nezaupanja dajemo ljubezen, milosrčnost, spoštovanje, zaupanje. In to ne samo do lastnih ljudi, ampak tudi do tujcev. Takšno delovanje odgovarja načinu in vsebini človeškega življenja, kot si ga je zamisli sam Bog. Roko na srce, le kdo izmed nas si ne želi v stiski pomoč, v strahu tolažbe, v stradanju hrane, v tujini dobrodošlice in toplega stiska rok?
Tudi Bog se zavzema za tujce
V Matejevem evangeliju (Mt 25, 31-46) beremo Jezusove besede o poslednjih dneh, ko bo Bog glede na naša dejanja odločal o naši nadaljnji usodi:
»Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. 32 Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. 33 Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. 34 Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! 35 Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, 36 nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ 37 Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? 38 Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? 39 Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ 40 Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹ 41 Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! 42 Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, 43 tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ 44 Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ 45 Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ 46 Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«
Iz Jezusovih besed vidimo, kako blagodejno stališče ima oziroma na drugi strani, kako radikalen je Bog glede ljubezni oziroma glede nespoštovanja sočloveka. Od Stare zaveze naprej se Bog zavzema za tujce, za sirote, za izkoriščane, za tiste, ki so jih vsi v družbi pozabili … To stališče Jezus še enkrat poudari z zgoraj navedenim odlomkom iz Matejevega evangelija.
Naj jim Prekmurje postane druga domovina
Kaj nam je torej storiti? Če želimo izpolniti Jezusovo zapoved ljubezni potem moramo vsakega človeka ljubiti, spoštovati, ceniti. Tudi tujca. Pa čeprav ne govori našega jezika, nima naših navad in mogoče njegovih življenjskih načel na začetku popolnoma ne razumemo.
Tisto, kar bi si mi želeli, da bi drugi storili nam, ko smo v stiski ali potrebi, naredimo tudi mi drugim. Jezus to opiše z besedami: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Naj tujci današnjih dni spoznajo Slovence, še posebej pa Prekmurce, kot prijazne, ljubeče ter prijetne ljudi in naj jim Prekmurje oziroma Slovenija postane druga domovina, kjer bodo ljubljeni in kjer bodo tudi oni lahko ljubili brez strahu.
