Duh časa se zrcali v stari kmečki domačiji iz leta 1927

Zakonca Smej sta staro cimprano hišo iz leta 1927 spremenila v kmečki muzej.

V njem so danes na ogled številni prostori s staro opremo, orodjem, posodami, kotli za žganje, več sto let starimi knjigami, slikami in drugim gradivom.

Zraven hiše stojita tudi lesen koruznjak in vodnjak, iz katerega so nekoč ročno zajemali vodo za kuhanje ter napajanje živine. 

V hiši se zrcali pridih preteklosti 

V deželi ob Muri se je do danes ohranilo kar nekaj cimpranih hiš, zgrajenih na starodavni način. V okviru slednjega so pri gradnji uporabljali les in ilovico, pomešano s pšeničnimi plevi. 

Večina starih hiš je ponekod še pokritih s slamo ali s strešno opeko. 

Zakonca Ivan in Štefanija Smej iz Črenšovcev pa sta pred leti kupila staro Horvatovo domačijo in jo spremenila v kmečki muzej.  

V hiši je sicer od prejšnjih lastnikov ostalo veliko kmečkega in drugega orodja. Nekaj tega sta ohranila, zbirko pa dopolnjevala tudi z novim kmetijskim orodjem in pripomočki.  

V stari cimprani hiši se tako že leta zrcali duh preteklosti, na kar sta zakonca Smej nadvse ponosna.

Želela sta, da tudi poznejši rodovi doživijo utrip preteklosti, zato sta ohranila številne primere kmečkega orodja, ki ima svojo ceno ter tudi zgodovinski pomen pri ohranjanju etnologije in kulturne dediščine. 

V muzeju na ogled številni starodavni predmeti

Muzej je razdeljen na več prostorov, v vsakem pa je veliko ohranjenega kmečkega in gospodinjskega orodja. 

V muzejski hiši je poleti hladno, pozimi pa toplo, saj še dandanes uporabljajo krušno peč in zidan štedilnik. V njiju zakurijo, spečejo domači rženi kruh ter pripravijo okusne jedi.  

Ob vstopu v hišo je predprostor, ki mu sledi kuhinja, v kateri sta krušna peč in zidani štedilnik, več sto let stara omara za shranjevanje posode, miza, lončena posoda za shranjevanje mleka in drugih živil ter številni drugi pripomočki. 

V hiši je tudi večja soba s spalnico, v njej pa več postelj, starih omar ter zidana lončena peč, obdana s keramiko, ki je pozimi omogočala gretje. 

V enem od prostorov je nekoč stala vaška trgovina, ki pa so jo nato preuredili v žganjarno.

V njej sedaj stojita dva zidna kotla za kuhaje žganja, s prostorninama 65 in 40 litrov, kjer so izdelovali različne vrste žganih pijač iz raznega sadja (sliv, hrušk, aronije in podobno), ki je zraslo v domačem sadovnjaku. 

Zakonca Smej upata, da bo hiša nekoč del občinske kulturne dediščine 

V muzeju so med drugim na ogled na voljo tudi mlin za čiščenje zrnja, razna rešeta, pletene košare za sejanje zrnja, »pleteni lonci« s katerimi so v hlev nosili slamo za živino ter dva jarma za kravjo in konjsko vprego.

Prav tako pa številni primeri starega kmečkega orodja za peko kruha, lesena korita, omela, stari šivani stroj, leseni ribaš za ribanje zelja ali repe, lesena posoda, kjer so pozimi ob kolinah shranjevali zaseko, klobase in meso ter veliko nabožnih in ostalih slik iz prejšnjega stoletja. 

Ob kmečki hiši pa stojita tudi leseni koruznjak in vodnjak, iz katerega so ročno zajemali vodo za kuhanje ter napajanje živine. 

Domačijo s kmečkim muzejem si v okviru naravoslovnega dne večkrat ogledajo učenci Osnovne šole Franceta Prešerna in tamkajšnjega vrtca. 

Ivan Smej jih skozi besedo popelje v tedanji čas, ko ni bilo številnih naprav, in jim predstavi, kako trdo so nekoč delali na takšnih domačijah. 

Kmečka hiša z muzejem je stara 93 let in je pravi panonski biser, na katerega je ponosna tudi občina Črenšovci. 

Lastnika hiše si prizadevata, da bi hišo ohranili za poznejše rodove in da bi postala del kulturne dediščine občine Črenšovci.