Ministrstvo za delo je oktobra predstavilo predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki za kršitelje predvideva dosti višje denarne kazni kot doslej, prav tako pa širi pristojnosti inšpekcijskih organov.
"Zakon se ukvarja predvsem s tem, kako odvračati delodajalce in delojemalce od tega, da bi na tak način delali. Zato je veliko prostora namenjenega sankcijam kršiteljev in v tej smeri se zakon tudi spreminja.", je ob predstavitvi novele medijem pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Novela zakona predvideva do štirikrat višje sankcije za kršitelje, predvsem pa se le-te navezujejo na posredne pravice delavcev t.j. poravnave vseh obveznosti iz naslova delovnega razmerja. Tako bo kršitelje pravne osebe lahko pristojni organ oglobil do 15 tisoč evrov, samostojnega podjetnika do 12 tisoč evrov in za posameznika 2 tisoč evrov. Denarna kazen za študente, ki so zaposleni na črno, po novem zakonu znaša 500 evrov.
Novost zakona je tudi sankcija delodajalcu, ki bo moral v treh dneh po ugotovitvi kršitve zakona na črno zaposleni osebi izročiti pogodbo za nedoločen čas, ter poravnati davke, prispevke in plačo za zadnje tri mesece. Sankcionirano je tudi nedovoljeno oglaševanje dela oz. zaposlovanja na črno in sicer z denarno globo 6 tisoč evri za delodajalce in tisoč evrov za odgovorno osebo.
Nadzor dela na črno po novem v pristojnosti Carinske uprave
Nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno širi pristojnosti inšpekcijskih organov tudi na Carinsko upravo Republike Slovenije, kar je predvsem posledica zmanjšanega obsega dela na schengenu. Inšpektorji so po novem pristojni tudi do odvzema neupravičeno pridobljene premoženjske koristi. Na ministrstvu za delo so pojasnili, da bodo z novim zakonom poskušali poenostaviti možnosti vstopa v stanovanje, kar je predvsem problematično z vidika ustavne osebnostne pravice nedotakljivosti stanovanja.
Z drastičnim višanjem kazni, v katerih minister Svetlik vidi rešitev za odstranjevanje nelojalne konkurence in sive ekonomije, pa se nekateri ne strinjajo. Dušan Semolič - predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Igor Antauer - generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in drugi pojasnjujejo, da stališče višanja kazni ni rešitev za spodkopavanje sive ekonomije, saj naj bi delo na črno predstavljalo le posledico gospodarskega in socialnega stanja v državi, zakon pa označujejo kot "sredstvo za polnjenje prazne državne blagajne". Po mnenju slednjih bi morala država z drugačnim načinom pristopiti k težavi.
Zakon vsebuje poleg omenjenih sprememb tudi omejitve na področju pomoči pri delu
Sosedska pomoč - po novem se šteje za delo na črno vsakršno izvajanje dela na premičninah ali nepremičninah, kjer se opravlja dejavnost in če ima izvajalec (pomočnik) registrirano dejavnost, neposredno vezano na opravljeno delo.
Delo v lastni režiji - boste lahko opravljali le na nepremičninah, katerih ste neposredni lastnik, pomagajo pa lahko sorodniki do drugega kolena, ter zakonski in zunajzakonski partnerji.
Anketa: Zakaj se pri nas dela na črrno?
Vir: periskop.si
