Dolgoročne napovedi se uresničujejo. Vedno višje temperature, več suše. Pa se je slovensko kmetijstvo temu prilagodilo?
Zgodb, kako suša manjša pridelke in uničuje kmetije, ni malo. Država pa namesto, da bi denar usmerila v namakalne sisteme, raje izplačuje milijonske odškodnine. A nekateri slovenski kmetje so priložnost videli v namakalnih sistemih, to pa se jim je obrestovalo.
Brez namakanja pridelek za 30 odstotkov nižji
Branko Majerič iz Moškanjcev svoje njive namaka že 25 let. Z novim sistemom, ki rastline orosi, letos namaka tudi čebulo: »Če ga ne bi namakali, bi bil pridelek zagotovo za 30 odstotkov nižji.« To pa na enem hektarju pomeni 4500 evrov nižji prihodek. Pri krompirju, ki ga bodo kmetje, ki zalivajo, pobirali mesec dni pred drugimi, je ta razlika še večja. Zato tudi za mlado prevzemnico kmetije Anjo Pignar namakanje ni bilo vprašanje:
»Z mojim možem, kot bodoča mlada generacija, sva se po tehtnem premisleku odločila, da investirava v nakup namakalne opreme.«
Suša v le enem letu prinesla 106 milijonov evrov škode
Ne nazadnje za nakup namakalne opreme dobijo tudi subvencijo. Pri namakanju sicer močno zaostajamo, v Evropski uniji se namaka 9 odstotkov kmetijskih površin, pri nas pa 1,62 odstotka. Suša je medtem leta 2013 v Sloveniji povzročila 106 milijonov evrov škode, država pa je izplačala le 5,3 milijona evrov pomoči.
Namesto dragih traktorjev, raje namakalni sistem?
Tudi kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak poudarja: »Kjer je možnost namakanja, se kmetje postopoma tudi odločajo za bolj intenzivne kulture, ker vedo, da bolj je intenzivna kultura, večji je pridelek in večji je dohodek.« Zato predlaga, naj kmetje namesto dragih traktorjev raje kupijo namakalne sisteme. »Če bi kmetija, ki ima vodo, investirala 100 tisoč evrov za namakalno opremo, bi proizvodnja bruhala,« pa še pristavi Majerič. V zadnjih desetih letih je bilo kar sedem let ocenjenih kot sušnih.
