V času gospodarske krize in demoralizacije prihaja na vseh področjih do številnih sprememb. Eden od izzivov, s katerimi se morajo spopadati lokalni alternativni klubi, je zagotovo tudi problem organiziranja raznih dogodkov.
Se sprašujete, zakaj so koncerti glasbenikov, kot so na primer Severina, Oliver Dragojević in drugih zvezd Balkana, številčno obiskani, medtem ko se mora vedno več »alter« klubov boriti za obstoj? O omenjeni tematiki je spregovoril Tomaž 'Tovariš' Rous iz Ambasade Štefana Kovača - Marka v Beltincih.
»Enostavno primanjkuje denarja«
Tomaž nam je zaupal, da so birokracija, zaostrena zakonodaja in nadzor inšpekcijskih služb otežili organizacijo določenih prireditev, zmanjšalo pa se je tudi število razpisov, v okviru katerih bi lahko pridobili finančna sredstva za nemoteno delovanje. Dodaja, da družabna omrežja sicer nekoliko olajšujejo oglaševanje posameznih dogodkov, vendar pa po drugi strani v domačem kraju niti ne morejo več izobesiti plakatov, saj je tovrstna promocija tudi za društva postala plačljiva. Sporno se mu zdi predvsem dejstvo, da morajo neprofitne organizacije, ki prostovoljno skrbijo za kulturni utrip kraja, še plačevati, če želijo sokrajane seznaniti z dogajanjem, ter poudarja, da od občinskih oblasti že štiri leta niso prejeli niti centa finančne podpore.
Po njegovih besedah se slaba situacija v državi čuti na vseh področjih, roki izplačil za sofinanciranje že pridobljenih projektov se s strani države podaljšujejo v nedogled, nekateri klubi morajo celo najemati posojila, če želijo preživeti. Tudi obiskovalci niso več pripravljeni seči globlje v žep, ker enostavno nimajo denarja. Vse več jih pijačo prinese s sabo, popivajo pred vhodom, pri šanku morda spijejo zgolj kozarček ali dva. Ker se tovrstni trend pozna pri izpadu dohodka, se organizatorji vedno pogosteje odločajo za komercializacijo dogodkov, saj lahko le tako privabijo večjo maso ljudi, po drugi strani pa se tako krni raznolikost programa.
Problem (ne)obiskanosti koncertov
Rous meni, da je prišlo do menjave generacij, saj so otroke socializma zamenjali otroci kapitalizma, katerih prioriteta je preživljanje časa v virtualnem svetu. Po družbenih omrežjih širijo določeno zvrst glasbe, se celo opredeljujejo kot pripadniki neke subkulture, a le redkokdaj se na dogodkih v živo tudi pojavijo. Mladostniški uporniški duh je tako zamenjala zaskrbljujoča pasivnost tipa »everything goes« oziroma »go with the flow«, ki pa vodi vse kam drugam kot na rock koncerte. Za enkrat nima občutka, da bi tekmovali z narodnozabavnimi veselicami in balkansko sceno, si pa želi, da bi bilo razmerje obiskanosti dogodkov ter zanimanja javnosti primerljivo.
Avtonomna »alter« klubska sfera je trdoživa
Zanimalo nas je, ali bodo po njegovem mnenju majhni rock in punk koncerti na dolgi rok preživeli, pri čemer trdi, da je ta scena zaradi svoje subverzivne narave preprosto preveč trdoživa, da bi jo lahko karkoli uničilo. Družbeno kritična misel se bo namreč spodbujala še naprej, prav tako kreativni potencial, na voljo pa bo tudi prvovrstno okolje za vadbo in predstavitev teh alternativnih dejavnosti.
V primeru črnega scenarija bi bile posledice katastrofalne, saj ti prostori posameznikom in posameznicam ponujajo možnost samouresničitve ter izkoriščanja potencialov, še pristavi Rous in doda: »V prvi vrsti si je potrebno vzeti čas in se ukvarjati z mladimi, jim prisluhniti, podati kakšen nepokroviteljski nasvet, zanimivo informacijo, v posluh predlagati kak fantastičen CD, predvsem pa dati možnost, da se sami aktivirajo na področjih, ki jih zanimajo.«
Teodora Kuhanec