Kljub temu, da vpisano število romski otrok v osnovno šolo narašča, jih le malo uspešno zaključi tudi deveti razred. Vzroki so številni, pravi stroka.
Nekoč je bil velik problem staršem romskih otrok razumeti, kaj za njihove otroke pomeni predšolska vzgoja. Vendar so danes, še posebej v Pomurju, razmere povsem drugačne, saj so starši bolj dovzetni za spremembe in razumejo pomen osnovnega šolanja svojih otrok.
Vsako leto več vpisanih
Splošen trend vpisa v osnovne šole (OŠ) je v Sloveniji po zbranih podatkih in številnih izsledkih v naraščanju. Tako je tudi splošno stanje v Pomurju. Na OŠ I Murska Sobota po besedah ravnateljice Tatjane Cesnik vpišejo vsako leto več učencev Romov – samo za primerjavo, v letošnjem šolskem letu je bilo v vse razrede skupno vpisanih kar 51 romskih učencev, v lanskem šolskem letu jih je bilo 45.
Kljub porastu vpisa le redki zaključijo deveti razred
Čeprav se število vpisanih romskih otrok v pomurskih osnovnih šolah povečuje, pa je kljub temu še vedno prisoten problem, da jih veliko v primerjavi z drugimi učenci devetletke ne zaključi. Tako je v šolskem letu 2011/2012 bilo v OŠ I Murska Sobota v prvi razred vpisanih pet romskih učencev, nobeden pa ni uspešno zaključil devetega razreda. Vzroki za neuspeh so številni, eden izmed teh je po mnenju Blaža Kovača iz Amnesty Internationala neprisotnost otrok v šolah, ker se romski otrok boji ali ne razume snovi, starši pa mu zaradi pomanjkanja znanja ne morejo pomagati. Posledica nedokončanega šolanja pa je začarani krog, ki vodi v nizko izobraženost romske populacije in visoko brezposelnost.
.jpg)
Kaj je vzrok za težave?
Največjo težavo predstavlja jezik. Nekateri romski otroci se namreč šele v prvem razredu srečajo s knjižno slovenščino. Nacionalna evalvacijska študija uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli, ki jo je izvedel Pedagoški inštitut, je pokazala, da med zaposlenimi na šoli razen romskih pomočnikov znanje romskega jezika ni prisotno. Problem za otroke je tudi nevključenost romske kulture v kulturo šol. Poleg tega je težava tudi izključevanje romskih otrok iz razredne učne skupnosti. Ponekod je bila namreč pred leti v osemletki še dopustna segregacija. Posledice se še vedno čutijo in bodo izbrisane šele s prihodnjimi generacijami, je za Večer povedal Blaž Kovač. Na ministrstvu za izobraževanje opozarjajo, da na šolsko uspešnost otrok vplivajo tudi bivalne razmere.
Nekateri šolanje zaključijo po končani osnovni šoli
Večina romskih učencev uspešno zaključi devetletko, poudari Marija Horvat, ravnateljica OŠ Črenšovci, kamor so bili v lanskem šolskem letu v 9. razred vpisani štirje romski učenci, vsi pa so razred tudi uspešno zaključili. Angela Svenšek iz OŠ Beltinci pa opozarja na drug problem, in sicer da se vsi romski otroci, ki končajo osnovno šolo, kljub temu ne vpišejo v srednjo šolo. Tako kaže podatek, ki nam ga je posredovala Svenškova, kjer je od leta 2008 do leta 2011 devetletko uspešno zaključilo pet romskih učencev, od tega pa so se le trije vpisali v srednjo šolo, in sicer za poklic mizar, prodajelec in gostinski tehnik.
"Statistika ni realen pokazatelj uspeha"
"Ker zakon prepoveduje delitev ljudi po nacionalni pripadnosti, statistični podatki o izobraženosti Romov ne držijo,” je za spletni Dnevnik že pred slabim desetletjem povedal Darko Rudaš in že takrat opozoril, da naj bi v Pomurju približno 90 odstotkov šoloobveznih romskih otrok osnovno šolo tudi končalo, prav tako jih veliko več tudi konča fakulteto, kot kaže uradna statistika. “Če znajo dati v javnost podatke o tem, koliko Romov dobi socialno pomoč, naj enkrat objavijo tudi prave podatke o šolanju romskih otrok, saj je teh veliko več, kot pravi statistika," je še zaključil Rudaš. Statistika, kakršnakoli že je, pa kaže, da je Prekmurje vsaj na področju izobraževanja romskih otrok vodilna regija v Sloveniji. Značilno je že to, da so med uspehom romskih otrok v Prekmurju in na Dolenjskem bistvene razlike, veliko pa povedo tudi podatki o vpisu po posameznih razredih, navaja Mladina.
Romski pomočnik kot most med šolo in romsko skupnostjo
Za premostitev čustvenih in jezikovnih ovir je leta 2008 država uvedla romske pomočnike, saj kot pravi Marija Horvat, ravnateljica črenšovske osnove šole, predstavljajo vez med domom in šolo, pomagajo pa tudi pri socializaciji ter premagovanju jezikovnih in drugih težav romskih otrok. Spodbujajo jih pri učenju, navajajo na samostojnost, sodelovanje, aktivnost in ustvarjalnost pri pouku in drugih dejavnostih. Zavzemajo se tudi za ohranjanje romske kulture, običajev in navad ter jih navajajo na upoštevanje šolskih pravil, redno opravljanje šolskih in domačih opravil, redno obiskovanje pouka. Horvatova poudarja, da je pomoč romskega pomočnika zelo dobrodošla, saj se je sodelovanje romskih staršev povečalo, kar se kaže pri obisku različnih prireditev, rednem obiskovanju pouka, sprotnem reševanju težav, premagovanju jezikovnih težav in nerazumevanja slovenskega jezika (zlasti v vrtcu in pri učencih 1. razreda).
