Danes obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, katerega osrednja tema je duševno zdravje in starejši.
Na svetu je trenutno več kot 800 milijonov ljudi, starih 60 let ali več. Število starejših se izrazito povečuje tudi v Sloveniji, kjer se je število starejših od 65 let v zadnjih desetih letih povečalo za 22 odstotkov. V Sloveniji bi naj okoli 10 odstotkov prebivalcev, starih od 55 do 64 let, poročalo o depresiji, ki jo je potrdil zdravnik.
Višji delež depresije med ženskami
Starejši ljudje so z zdravstvenega vidika ranljiva skupina s posebnimi potrebami, za katero je značilna večja obolevnost. Svetovni podatki kažejo, da naj bi približno 20 odstotkov starih nad 55 let imelo eno od duševnih bolezni. O višjem deležu depresije so poročale ženske in osebe z nižjo izobrazbo. Precej večji delež vprašanih, starih od 55 do 64 let je poročal o depresivnih simptomih v zadnjem mesecu, ne gre za diagnozo depresije, in sicer 20 odstotkov.
Duševne motnje potrebne enake pozornosti kot druge bolezni
Znano je, da starejši neradi poiščejo pomoč zaradi težav v duševnem zdravju. V Sloveniji ljudje nad 65 let na primarni ravni zdravstvenega sistema najpogosteje poiščejo pomoč zaradi demence, sledijo jim depresije, anksiozne motnje in motnje spanja. Ker duševne motnje prizadenejo človeka podobno kot druge bolezni in ker so pomemben dejavnik tveganja, bi morale biti deležne enake pozornosti kot ostale bolezni. Starejši z duševno motnjo so še dodatno stigmatizirani, pri tem pa so še zlasti izpostavljene ženske, ki imajo nižje dohodke.
Pomembna starostnikova vključenost v aktivnosti
Pri preprečevanju depresije med starostniki so ključne predvsem tri glavne skupine varovalnih dejavnikov: ustrezni podporni viri, učinkovite strategije pri spoprijemanju s stresorji in vključenost v osmišljene aktivnosti. Prva skupina predstavlja podlago za ohranjanje duševnega zdravja starostnika, med katerimi je kot varovalni dejavnik tudi višji socialno-ekonomski status, ki posameznika ščiti pred določenimi finančnimi stresorji. Druga skupina dejavnikov se nanaša na starostnikovo uspešno prilagajanje na spremembe in spoprijemanje s težavami in stresnimi situacijami, zadnja skupina pa izpostavlja pomembnost starostnikove vključenosti v aktivnosti, kot so vera hobiji, prostovoljno delo, izobraževanja, varovanje vnukov in podobno.
