Varuhinja človekovih pravic je danes obiskala Hišo Sadeži družbe, ki bi jo po njenem bilo potrebno posnemati in vzpostaviti tudi drugod po Sloveniji.
Hiša Sadeži družbe je letos praznovala prvo leto delovanja, v tem času se je zvrstilo veliko pestrih medgeneracijskih delavnic in ostalih dejavnosti. Medgeneracijski programi, ki jih Hiša ponuja, so zasnovani na potrebah in zmožnostih starejše in mlajše generacije. Danes so v Hiši varuhinji predstavili rezultate dela, pa tudi dosežke o prizadevnosti prostovoljcev, obenem pa poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja. »Čuti se energija, čuti se, da se stvari dejansko dogajajo, da to ni projekt, ki bi bil namenjen sam sebi, ampak dejansko nekaj za ljudi, ki od tega lahko tudi nekaj odnesejo,« je povedala varuhinja.
»Potrebovali bi vsaj sto takih hiš«
Prva medgeneracijska hiša v Sloveniji po dobrem letu delovanja širi in dela na promociji prostovljskega dela, mnogi jo postavljajo kot primer dobre prakse, s tem se strinja tudi Čebašek Travnikova, ki dodaja: »Primer dobre prakse, ki bi ga v Sloveniji bilo treba posnemati, vsaj na stotih koncih, ker v teh časih, ko ni zaposlitev, je to idealna priložnost, idealni model za prostovoljce, in to ne samo za tiste, ki bi radi delali z rokami, ampak tudi za tiste, ki lahko ponudijo svoje znanje, svoje izkušnje, ob tem pa se počutijo koristne, ko pomagajo in učijo druge ljudi.« Čebaškova meni, da je življenje v Hiši dokaz, da takšno hišo Prekmurje potrebuje, pa ne samo Prekmurje, tudi ostala Slovenija. »Vsaj sto takšnih hiš bi potrebovali, da bi ljudje, ki so osamljeni in ne znajo osmisiliti svojega vsakdana, poskušali najti nek novi, drugačen smisel življenja,« še pripomni varuhinja. Po njenih besedah je prostovoljstvo v Sloveniji še vedno premalo živo.
Mladi se učijo strpnosti
V Hišo so vključeni tudi mladi prostovoljci iz Osnovne šole I, doslej jih je 31. »Mislim, da je pametno vključevati mlade, kajti na ta način pridobivajo na svoji samopodobi, učijo se novih spretnosti, veščin, prenašajo znanje na starejše. Učijo se strpnosti, kar se mi zdi pozitivna vrlina,« je povedala mentorica mladih Tatjana Fras. »Z obiski, kot je današnji, postaja Hiša prepoznavna tudi izven Prekmurja. Mi si želimo, da bi se takšen model medgeneracijskih hiš oblikoval tudi drugod po Sloveniji,« je ob zaključku današnjega obiska povedala koordinatorka projekta Nataša Vršič.
