Ko tudi na ministrstvu potrdijo, da je šlo za fiktiven razpis, a naša zakonodaja to očitno dopušča.
Na nas se je obrnila mlada učiteljica Tjaša in opozorila na fiktivne razpise, s katerimi se soočajo mladi učitelji. Skorajda nenapisano pravilo je namreč, da so na razpisih primerni kandidati izbrani že vnaprej, nekdo, ki je brez zvez in poznanstvev, pa tako ostane skorajda brez možnosti.
Omenjeno sogovornico je zmotil fiktivni razpis na OŠ Križevci pri Ljutomeru, kjer je tako sama kot še ostalih 14 kandidatov ostala praznih rok, za športnega pedagoga je ravnateljica namreč izbrala učitelja, ki je to delo opravljal že pretekle tri mesece. Z razlogom: tako je za učence najbolje, saj je najmanj sprememb. Ostali kandidati so tako izviseli in niso imeli niti priložnosti, da bi se predstavili na razgovoru.
Odgovor ravnateljice Lidije Koroša:
Potem ko je učiteljica športne vzgoje nenadno zbolela (9.10.2013), sem informacijo o sproščenem delovnem mestu po elektronski pošti poslala sosednjim šolam, odzvala se je ena izmed ravnateljic in mi sporočila, da A.F. pri njih preneha nadomeščanje učiteljice. Pridobila sem si tudi soglasje resornega ministrstva in ker je bilo potrebno poskrbeti za nemoteni delovni proces, sem brez razpisa sprejela S. F. do vrnitve odsotne delavke, oziroma najdlje do 14.01.2014.
Odsotna delavka je umrla, zato je bil po preteku 3 mesecev potreben novi razpis. V skladu z veljavno zakonodajo sem se odločila, da bo dela in naloge učitelja športne vzgoje z dopolnjevanjem v oddelku PB in poučevanjem gospodinjstva opravljal do 31.08.2014 A.F, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, sem pa mnenja, da bi bila zamenjava 3 učiteljev v roku treh mesecev za otroke neprijetna, stresna.
Pred razpisom in v času razpisnega postopka sem s prijavljenimi kandidati komunicirala preko elektronske pošte in telefonsko in nikogar nisem favorizirala. Sama kot ravnateljica in tudi nihče od zaposlenih s strokovnim delavcem Alešem Forjanom ni v sorodu, niti ga prej ni poznal.
Lidija Koroša, ravnateljica OŠ Križevci pri Ljutomeru
Vse to zakonodaja dopušča in tudi na ministrstvu so neizbrani kandidatki Tjaši priznali, da je šlo za fiktiven razpis. »Zmotilo me je predvsem to, da so vzeli kandidata, ki se vozi 45 kilometrov, nas, ki smo pa tukaj domači ljudje, pa ne vzamejo. Rekli so, da oddaljenost od službe ne vpliva na to, koga bodo vzeli. Jaz tega odgovora ne sprejmem, ker če je varčevanje, potem je naj je varčevanje za vse, ne pa samo za nekatere,« je povedala Tjaša.
Na vprašanje, kako kako težko je dobiti službo v šolstvu, nam je spregovoril tudi Miha:
»Od diplome je minilo malo več kot pet let, sam sem se v petih letih prijavil nekje na 50 razpisov, prišel na tri razgovore, kateri so bili za določen čas, tj. za tri mesece. Vsi ostali razpisi, za dalj časa, pa so večinoma že dogovorjeni, fiktivni razpisi. To pomeni, da so dani na zavod brevzeze. V bistvi gre za zavajanje kandidatov. V končni fazi mladi »nastradamo« zaradi tega, ker tudi iz ministrstva prihaja direktiva, da se ob upokojitvi učitelja raje razporedijo ure, kot pa da bi zaposlili koga novega. Delavci prihajajo od drugod, saj naši ravnatelji zaposlujejo ljudi, ki se vozijo po 30 ali 40 km v eno smer. Žalostna zgodba v bistvu.«
U. M.