Bodo tudi v Murski Soboti omejili porabo? Vse občane pozivamo k preudarnemu ravnanju s pitno vodo

Zaradi katastrofalne suše se na Primorskem spopadajo z pomanjkanjem pitne vode. Župani občin slovenske Istre so v ta namen vrsto ukrepov in prepovedi, namenjenih zmanjšanju porabe vode.

Do nadaljnjega bodo tako izklopljeni zalivalni sistemi na javnih zelenicah, zaprti tuši na vseh plažah, izklopljene fontane in vodni motivi na javnih površinah ter pitniki. Prepovedano je zalivanje zelenic in pranje avtomobilov, izjema so avtopralnice, ki za pranje uporabljajo reciklirano vodo.

Komunalna podjetja drevesa in cvetlične grede zalivajo samo iz možnih vodnih zajetij in drugih vodnih virov. 

Prav tako se je zaprlo javne izlivke, javne sanitarije pa se je opremilo s pozivi k racionalni porabi vode. Prepovedano je tudi pranje dvorišč in polnjenje bazenov, župani pa občanke in občane pozivajo, naj skrajno varčujejo z vodo, to velja tudi za tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.

Kako je z vodooskrbo v Murski Soboti?

Preverili smo, ali je oskrba s pitno vodo v Mestni občini Murska Sobota zaradi dolgotrajne suše ogrožena in ali bo zaradi sušnega obdobja potrebno sprejeti kakšne dodatne ukrepe.

Kot so za Sobotainfo povedali pristojni iz Javnega podjetja Vodovod sistema B, kot upravljavec vodovodnega sistema pozorno spremljajo stanje podtalnice in izdatnost naših vodnih virov.

»Nivo podzemne vode na območju naših vodnih virov je primerljiv s poletjem 2020, ko so bile razmere še nekoliko slabše. 

Glede na trenutno stanje vsi vodni viri zagotavljajo zadostne količine pitne vode (225 l/s), tako da posebnih ukrepov za zmanjšanje ali omejitev porabe pitne vode trenutno ne načrtujemo.«

V sklopu kohezijskega projekta nadgradnja vodovoda sistema B, pravijo, da jim je uspelo pravočasno nadgraditi in revitalizirati vodni vir Fazanerija, ki s svojo kapaciteto 45 l/s zagotavlja 20 odstotkov naših skupnih potreb po pitni vodi. 

»Vse občane pozivamo k preudarnemu ravnanju s pitno vodo.«

Kakšna je temperatura vode in ali se segreva? 

Temperatura tal se viša skladno z rastjo temperature zraka, trajanja sončnega obsevanja ter nihanjem količine in razporeditve padavin.

Upravljavci so povzeli podatke magistrskega dela Mateje Kopar, ki obravnava omenjeno tematiko:

Iz navedenih podatkov je razvidno, da temperatura tal v globini 100 cm, v najtoplejših poletnih mesecih krepko preseže 20 stopinj Celzija. 

»Sekundarni cevovodi in vodovodni priključki so večinoma izvedeni na globini 80 - 100 cm, zato na delih vodovodnega omrežja, kjer voda v cevovodu zastaja, temperatura vode pri porabnikih lahko preseže 20 stopinj Celzija.« 

Vzroki za zastajanje vode so lahko naslednji:

• manjša poraba vode pri uporabnikih od načrtovane  (nedovoljena dvojna vodooskrba objektov iz lastnih vodnih virov, nepriključeni objekti…)
• zahteve po zagotavljanju požarne varnosti in posledično večji cevovodi, kot bi bili potrebni samo za vodooskrbo. 

Temperatura pitne vode v vodovodnem omrežju je odvisna od več faktorjev, kot so:

• zunanji temperaturni vplivi (temp. zraka, sončno obsevanje, količina padavin…) 
• vrste površin, pod katerimi potekajo vodovodi (asfaltirane površine, zelenice, gozd…)
• globina položenega vodovodnega omrežja in vodovodnih priključkov
• sestave tal, v katero je vodovodno omrežje položeno (gramoz, zemlja, ilovica…)
• od porabe pitne vode; manjša kot je poraba, večje je zastajanje, bolj se voda segreva
• vrste izvedbe hidrantov; v primerjavi s podzemnimi hidranti povzročajo nadzemni hidranti večji «toplotni most« in posledično večji prehod toplote do vodovodnih cevi

Na temperaturo pitne vode na pipi porabnikov ima pomemben vpliv tudi zadrževanje vode v samem hišnem vodovodnem omrežju.

»Upravljavci vodovodnega omrežja zagotavljamo kvaliteto pitne vode z dezinfekcijo s klorovimi preparati, v poletnem obdobju pa tudi z bolj pogostimi izpiranji tistih delov vodovodnega omrežja, kjer ugotavljamo zastajanje in pregrevanje vode.«

Nedovoljena raba hidrantov in polnilnic

Ob tem pristojni opozarjajo, da so hidranti v javnem vodovodnem omrežju namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

»Brez soglasja upravljavca se sme voda iz hidranta uporabiti zgolj za gašenje požarov in odpravljanja posledic elementarnih nesreč.«

Nenadzorovan odvzem pitne vode iz omrežja namreč lahko povzroči prekinitve dobave pitne vode, motnost pitne vode, nihanje tlaka v omrežju, vodni udar, poškodbo hidranta in podobno. 

Neozaveščeni posameznik lahko z nedovoljenim odvzemom:

• ogrozi ali prekine vodooskrbo večjemu številu občanov na območju ene ali celo več občin
• poškoduje hidrant in posledično onemogoči gašenje požara

»Odvzem pitne vode za polnjenje bazenov in zalivanje zunanjih površin je dovoljen le preko internega vodovodnega sistema,« pojasnjujejo.

Bazene polnili z gasilskimi cisternami

Opozarjajo tudi, da so polnilnice namenjene samo za odvzem vode za potrebe izvajanja občinskih javnih služb, kamor ne spada odvzem in dovoz vode za polnjenje bazenov.

»Na začetku kopalne sezone smo v preteklem letu zaznali nedovoljeno prakso razvoza vode za polnjenje bazenov z gasilskimi cisternami, kar je povzročilo resne motnje v delovanju vodovodnega sistema.«

Vse občane pozivajo, da morebitne kršitve nedovoljenega odvzema vode iz hidrantov, ali razvoza vode za polnjenje bazenov z gasilskimi cisternami prijavite na tel.št. 08-201-83-42 ali [email protected], oziroma neposredno pristojni komunalni inšpekciji.

»Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo nemotena in varna,« še pozivajo.