Čeprav Dijaški dom Murska Sobota uspešno dela, zaradi zmanjšanja osnovne dejavnosti (nastanitev dijakov in izvajanje vzgojnega programa za dijake), izgublja status javnega zavoda. Po besedah ravnateljice Antonije Berden je iz lanskoletnih finančnih podatkov razvidno, da ustvarjajo 60 % prihodkov na trgu. Njihova skupna zasedenost (nastanitev in bivalni pogoji za študente, dejavnost vzgoje in izobraževanje otrok in mladine s posebnimi potrebami) je 30 %, le 14 % pa je osnovna zasedenost.
"Zagotovo se bo zgodila sprememba, kakšna, še ni jasno. Zaprtja, v smislu, da bi stavba Dijaškega doma v Murski Soboti ostala prazna po zagotovilih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zagotovo ne bo," je zaenkrat optimistična Berdenova.
Bodo dom napolnili prav mladi azilanti?
Medtem ko Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti intenzivno išče primerne nastanitvene centre za otroke brez spremstva s strokovno podporo, prevajalci in z drugimi ustreznimi pogoji, so predstavniki MNZ-ja konec avgusta 2015 obiskali tudi murskosoboški dijaški dom. Kot nam je sporočila Berdenova, so bili nad možnostmi in pogoji bivanja navdušeni, vendar od takrat do danes ni bilo nobenih posebnih pogovorov, le dvakrat so telefonsko o razpoložljivih kapacitetah preverjali še s strani MIZŠ-ja. Berdenova o odločitvi, da bi mladi azilanti bili nameščeni pri njih, trenutno še težko govori, saj gre za večplastno zadevo.
Za tako odločitev nujno potrebujem mnenje in soglasje lokalne skupnosti, zaposlenih in informacije glede vključevanja v okolje, v šole … Kar pomeni vključevanje večih deležnikov, ki bi morali soglašati, sprejemati to drugačnost. Tako, da brez soglasja vseh udeleženih ne bi sprejela odločitev za namestitev.
