Nedolgo nazaj smo vam predstavili zgodbo vodnega stolpa v Murski Soboti, tokrat pa smo se odpravili še nekoliko višje. Preverili smo, kakšen je razgled iz Mlinopekovega silosa in prišli do nekaterih zanimivih informacij.

Tako kot vsakdo, ki se potepa v Murski Soboti opazi vodni stolp, ki smo ga predstavili nedavno, zagotovo opazi tudi Mlinopekove silose. Gre za stavbo na Industrijski ulici v Murski Soboti, ki je neuradno celo najvišja stavba v Murski Soboti. Njen najvišji del je namreč visok kar 55 metrov.

Zaradi posebne gradnje odporti proti potresom

Silosi so bili grajeni leta 1978, gradnja, ki jo je izvedlo podjetje Konstruktor, pa je po besedah direktorja Mlinopeka Karla Pojbiča potekala približno pol leta. 

»Gre za drsno gradnjo, eno plast za drugo so počasi betonirali, tako da bi morali biti odporni proti potresom,« pravi Pojbič, ki dodaja, da prostornina silosov znaša dvanajst tisoč ton različnih žit. Pretežno hranijo pšenico in rž.

Prostora za 12 tisoč ton

Se pa seveda vsebina v silosu spreminja. Sploh po žetvi je kapaciteta na vrhu zmogljivosti, torej pri dvanajst tisoč tonah.

Pred novo žetvijo želijo silos čim bolj izprazniti in priti na minimalne zaloge. Lansko leto so imeli težave, saj so morali žito prisilno prodajati, cena je bila visoka, prodaja pa otežena. Na koncu so žito, ki je ostalo, do novega leta predelali.

V načrtu dozidava silosov

V preteklih letih so morali zamenjati tudi nekaj opreme, ob tem pa so povišali kapaciteto prevzema. Na začetku je ta znašala 30 ton na uro, zdaj znaša kar 80 ton na uro. Skupno pa ob žetvi vse njihove kapacitete znašajo 150 ton prevzema na uro. K sreči kakšnih večjih težav s silosom do zdaj ni bilo, niti kakšnega manjšega požara. So pa morali tud in tam zamenjati stekla, ki se zlomijo vsake toliko časa.

»V načrtu pa imamo tudi gradnjo oziroma dodelavo silosa za pet tisoč ton. Imamo gradbeno dovoljenje, zaradi pritožbe nekaterih sosedova pa se je gradnja zavlekla. Trenutno čakamo na evropska sredstva, če se pokaže kakšna možnost. Potrebovali bi med 500 in 700 tisoč evrov«.

Pravi, da se bo zaradi trenutnih razmer zvišala cena žitaric, kar pomeni, da bo tudi življenjski strošek dražji. Za konec pa doda, da sama moka, ki je osnova za kruh, predstavlja vsega skupaj zgolj osem odstotkov cene. Več kot polovica končnega izdelka, v tem primeru kruha, znaša strošek trgovca.

Komentarji (3)

bonge (ni preverjeno)

Tek Pojbič de lekar tűde do smrte direktor. Lopo. !

A. . Uuff. (ni preverjeno)

Gda Pojbič odide bo celi mlinopek vrak vzel nej samo silose.

A. . (ni preverjeno)

Dajte odstraniti to nagnusno reklamo !!!

Starejše novice