Se obvezno služenje vojaškega roka vrača tudi v Slovenijo?
Za hrvaške fante bo, kot kaže, kmalu spet realnost, tema pa postaja aktualna v vse več evropskih državah. Podobne debate so se tako začele prebujati tudi pri nas.
Pomehkuženi slovenski fantje ali preživeti spolni stereotipi?
Zagovorniki zamisli med glavne argumente prištevajo varnostne razloge, zaostrene geopolitične razmere in grožnjo terorizma, nekateri pa tudi discipliniranje in prevzgojo domnevno razvajene, pomehkužene generacije slovenskih mladeničev.
Na drugem bregu so tisti, ki menijo, da gre za poveličevanje agresije in spolnih stereotipov ter vračanje v preteklost, sklicevanje na nevarnosti sodobnega časa pa označujejo za razpihovanje strahu in nestrpnosti.
Mineva 13 let od ukinitve
V Sloveniji smo vojaščino sicer opustili leta 2004 z uvedbo profesionalne vojske. Resnejših pogovorov o možnosti njenega povratka v našem političnem prostoru zaenkrat ni, kar pa ne izključuje možnosti, da bi se zamisli po vzoru drugih evropskih držav posvetili tudi pri nas.
Pred kom se bomo branili v skupni Evropi?
Pa smo ljudje tovrstni zamisli sploh naklonjeni?
Podali smo se na ulice in za mnenje o možnosti ponovne vpeljave obveznega vojaškega služenja povprašali naključne mimoidoče.
»Mislim, da bi bilo dobro. Moj sin je služil vojaški rok. Naučiš se samostojnosti, postaneš moški – če to kaj šteje. Drugo pa ne.«
»Ne bi bilo dobro. Saj vojska ni potrebna. Jaz sem svoje odslužil in pravijo, da vojne ne bo več. Prepričan sem, da se Slovenija za to ne bo odločila.«
»V redu bi bilo. Mladi bi se tako vsaj naučili poštenosti.«
»Mislim, da bi bilo koristno. Je vendarle neke vrste zaščita za državo. Mislim, da bi bilo pravilno.«
»S takimi zamislimi se vračamo v preteklost. Zdaj bolj kot kadarkoli bi morali vlagati v sodelovanje med ljudmi, ne pa v vojsko, sicer bo argument moči prevladal nad močjo argumenta. Kar se razvajenosti tiče pa – ali niso za vzgojo pristojni starši? Družba, ki vzgojo otrok prepušča vojski, ima precej večje težave od pomanjkanja vojaške sile.«
»Ne bi bilo slabo. Vidite, kaj se dogaja po svetu. Nobena izjema nismo. Mi smo tako mali, da bi morali imeti obvezen vojaški rok. Saj si človek ne upa več na cesto.«
»Ne, proti sem. Dosti več stane kot do zdaj. Od nekoč so se bali tega, pa tudi za družino je pritisk. Jaz sem proti. Gotovo se da tudi drugače – bolj pametno – kot otroke že od otroštva pripravljati na to, da bodo pri določeni starosti morali v vojsko.«
»Ne vem, pred kom se bomo branili, če pa je skupna Evropa?«
»V nekaj mesecih tega ne moreš doseči. Dandanes je mladina razvajena do maksimuma. Brez veze. Nisem proti, ampak nima smisla, to je to. Veliko stane. Obramba države ni v vojski, obramba države je, da narodu dobro gre, da je zadovoljen.«
Kot kaže, se torej mnenja Pomurcev o tej temi precej razlikujejo, a opazni so predvsem dvomi v smiselnost in učinkovitost tovrstne ureditve.
