Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je Mestna občina Murska Sobota pripravila krajšo slovesnost ob spomeniku na Židovskem pokopališču na Panonski ulici v Murski Soboti.
Slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta so se med drugimi udeležili številni znani gostje kot so rabin Ariel Habbab, murskosoboški škof Peter Štumpf ter župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek. Ob tej priložnosti so obnovili spomenik in napis na njem, ki sedaj ustreza zgodovinskim dejstvom, posvečen je vsem someščanom, ki so pokopani na židovskem pokopališču ter vsem murskosoboškim žrtvam holokavsta.
Na današnji dan pred 70. leti je ruska Rdeča armada strla in osvobodila največje nacistično taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Osupli in pretreseni se sprašujemo, kako se je moglo kaj takšnega sploh zgoditi. Tako je bil 27. januar izbran za svetovni dan spomin na žrtve holokavsta. Grozodejstva, ki so jih Judje prestajali v drugi svetovi vojni naj se nikoli več ne ponovijo.
Slavnostni govornik Marjan Toš
Slavnosti govornik na prireditvi je bil Marjan Toš, novinar in publicist, član akademske skupine v nacionalni delegaciji v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst-IHRA. »V devetnajstem stoletju je tretjina Judov živela v Murski Soboti, tretjina v Lendavi, ostali pa po vaseh. Na koncu devetnajstega koncu stoletja je bilo v Prekmurju preko 1100 Judov. S svojim kapitalom so skrbeli za trgovine, razvoj industrije, tiskarstva v Murski Soboti in Lendavi. Pripomogli so k napredku pokrajine ob Muri. V holokavstu med drugo svetovno vojno so prekmurski Judje doživeli skoraj popolno uničenje. Od njih so ostali le še ostanki ostankov, redki med njimi, od katerih lahko izvemo o razčlovečenju, ponižanju in smrti v koncentracijskih taboriščih,« je spomnil Toš.
»MO Murska Sobota se z obnovo spomenika ter napisa na njem, ki sedaj ustreza zgodovinskim dejstvom, poklanja 392 žrtvam holokavsta iz pokrajine ob Muri. Poklanjamo se spominu vseh 558 slovenskim žrtvam holokavsta, med njimi je bilo tudi 96 otrok. Auschwitz je simbol zla in katastrofe, ki se nikoli več ne sme ponoviti,« je v nagovoru še dejal Toš.
V spomin in opomin
Jevšek pa je med drugim v nagovoru pojasnil: »Pred nekaj tedni se je v moji pisarni zglasila Erika Fürst, ki je prišla na dneve odprtih vrat. S svojo skromnostjo in ponižnostjo mi še danes ostaja v globokem spominu. Začela sva se pogovarjati tudi o židovskem pokopališču pred katerim sedaj stojimo. Spremljala jo je skromna želja, da bi preimenovali takratni Park spominov v Židovsko pokopališče. Sprejel sem tudi odločitev, da prenovimo ta spomenik. To je najmanj, kar lahko mestna občina stori v zahvalo in spomin vsem Judom, ki so v tem mestu poskrbeli za bogat kulturni in gospodarski napredek. Žal nam je, da je padla sinagoga, ki bi lahko bil kraj, na katerega bi lahko bili vsi ponosni«.
Ta spominska plošča ni namenjena samo tistim, ki so tukaj pokopani, ampak tudi tistim, ki bi tukaj morali biti pokopani pa so žal ostali drugje. V spomin in opomin človeštvu, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti, in človeški rod se mora sramovati tega kar se je zgodilo pred 70. leti.
Z judovskimi pesmimi sta se predstavila Tjaša Šimonka in Miha Kavaš.
