Seveda nas je še pred vstopom v naselje Markovci zanimalo, ali tam živi več ljudi po imenu Marko kot v ostalih krajih po Sloveniji. Kaj smo izvedeli?
»Ja, bi znalo biti, ja. Celo sosedovi tukaj spodaj imajo enega Marka,« je delala domačinka Vlasta Kosi.
»Bi rekla, ja, ampak saj to je zelo lepo ime, tak, da mislim, da jih je verjetno pri nas kar več,« je dodala Urška Vincek.
A duhovnik Janez Maučec je opazil, da temu ni nujno tako. V lanskem letu nobeden od krščenih otrok ni bil Marko.
»Če pa ste prepričani, ali pa mislite, da zdaj dosti Markov takole krstimo, pa ne. Začuda, imamo jih nekaj Markov, ampak ne pa toliko, kot bi pričakovali, so vsa druga imena,« je razloži duhovnik.
Markovci, naselje, v katerem živi nekaj malega več kot 500 prebivalcev, je ime dobilo po svetem Marku. Po njem se imenuje tudi farna cerkev, ki je bila zgrajena leta 1519, današnjo podobo je dobila leta 1870.
»Pravijo, da naj bi kip svetega Marka priplaval po reki Dravi, so ga potem postavili tu blizu župnišča na eno statvo in kje je zdaj tisti kip, se ne ve, potem pa so postavili tukaj cerkvico,« je še razložil duhovnik.
In medtem ko v župnijski cerkvi še stojijo jaslice in smo komaj dobro zakorakali v novo leto, se Markovčani in Markovčanke že pripravljajo na pust ali 'fašenk'. Nanj se začnejo pripravljati takoj po božiču, o maskah velikokrat razmišljajo že kakšno leto prej.
»Mislim, da zato živimo. Zadnjič sem ravno prebrala: 'In Štajerska we don’t say holidays are over, we say: Še malo, pa de fašenk*, ne,« je hudomušno dejala Urška Vincek.
Tisti, ki za pusta oblečejo korantijo, se morajo na to tudi dobro fizično pripraviti, zato se med ulicami, že kmalu po novem letu, večkrat sliši zvok zvoncev.
Malokje v Sloveniji najdemo toliko raznovrstnih pustnih mask in šem, kot tukaj v Markovcih na Ptujskem polju, vendar pa je najbolj znan korant, ki pa je bil slovenski javnosti dolgo ne poznan.
Zraven markovskega koranta so dobro poznani tudi orači, piceki, vile, krike, ruse, melike, gostüvajnce, medvedi ...
»Ko je fašenk, se vedno po celi vasi sprehodi povorka z glavnim prizoriščem pred občino Markovci, kjer se vsi pozdravijo in predstavijo in v glavnem mi živimo zato,« je dejala domačinka Vlasta Kosi.
»To ste verjetno že kje izvedeli, brez Fašenka tu ne gre ne, to če še boste koga drugega vprašali, župnik to ne sliši rad, to je za njih največji praznik ne. To je, to morate priti sem, morate to doživeti in potem res postanete pravi Markovčan,« je še dejal mimoidoči.
In če boste vas obiskali, boste zagotovo navdušeni tudi nad največjim umetnim jezerom v Sloveniji, staro lipo, etnografskim muzejem …
Kaj pa je najbolj všeč domačinom?
»Najbolj mi je všeč, ker moj partner od tukaj prihaja, moj otrok hodi sem v vrtec in mislim, da je zelo dober vrtec tukaj, pa všeč mi je, ker je blizu narava, sprehajalne poti, gozd, tam blizu kje sem doma je tak fajn gozd za sprehajanje, pa prijazni ljudje,« je dejala mimoidoča Tina Čačio.
»Domače je, vsi se poznamo, si priskočimo na pomoč, skoraj ni soseda, ki ga ne poznaš oziroma vaščana,« pa je še zatrdila Urška.
In čeprav se med seboj poznajo vsi, jih to prav nič ne moti, drug drugemu ne gledajo v krožnik, ampak si med seboj pomagajo in - ko je čas - tudi skupaj uživajo.
»Zelo dobri ljudje, iz različnih vasi prihajajo sem, devet vasi spada pod našo župnijo, če govorim o naši župniji, potem tudi zelo dobri pevci, imajo ogromno pevskih zborov samo tukaj pri nas v cerkvi, potem prosvetni zbor, šola pevsko naravnana, zelo aktivna, tako da imamo kar za pokazati,« je še dodal župnik.
V kraju Markovci morda res ne živi toliko Markov, kot smo mislili, živi pa tukaj ogromno prijaznih ljudi, ki se že pridno pripravljajo na prihajajoči pust.
*Na Štajerskem ne rečemo, prazniki so mimo, ampak pravimo: Še malo pa de fašenk.