S prihodom toplejšega vremena se pred pomurskimi sladoledarji že vijejo vrste ljubiteljev ledene sladice. Pa poznate posebnosti vseh njenih različic?
Zgodovina sladoleda pravzaprav sega več kot 3000 let v preteklost, na Kitajsko, od koder naj bi ga v Italijo prinesel Marco Polo. Tam naj bi ga letno zaužili 10 kilogramov, daleč pred njimi pa so z 22,5 kilogrami Američani, medtem ko Slovenci ostajamo pri štirih litrih.
Večkrat je sicer slišati očitke, da smo malomarni pri poimenovanju oziroma razlikovanju med ledenimi slaščicami. Ključni so namreč trije dejavniki: vsebnost mlečne maščobe, količina v mešanico ujetega zraka in temperatura serviranja. Spodnje recepture pa tudi večkrat odstopajo od tistega prodajanega, kateremu radi primešajo umetna barvila in ojačevalce okusa.
Klasični italijanski gelato
Pravi italijanski sladoled je tudi pri nas najbolj priljubljen, a se imenuje gelato in je narejen iz svežega mleka, vsebuje manj maščobe in ima tudi manj zraka. Zaradi tega se topi počasi, je bogat z mlečnimi beljakovinami, bogatega okusa, a je tudi manj sladek in masten od drugih vrst sladoleda. Za pripravo je bistveno počasnejše mešanje, postrežen pa je manj ohlajen, običajno naložen z lopatko pri temperaturi -12 stopinj Celzija.
Kremni iz mlečne maščobe in rumenjakov
Ni pa torej enak kremnemu sladoledu, ki ga imenujemo tudi francoski sladoled. Ta je narejen iz mleka, mlečne maščobe oziroma smetane in jajčnih rumenjakov, najdemo pa ga v vseh klasičnih okusih.
Šerbet ali sorbet?
Z izrazom sorbet navadno poimenujemo skupino ledenih sladoledov. Pa vendar ni temu tako.Šerbet je lahek in z manj maščobe, narejen iz mleka in sadja, po strukturi pa nekje med kremnim sladoledom in sorbetom. Priljubljen je s čokolado, sadnimi okusi in tudi oreščki.
Sorbet pa je starodavna oblika deserta, narejena iz sadne kaše in sladkornega sirupa. Ker ne vsebuje maščobe, je struktura nekoliko zrnata, a je tako odličen za osvežitev.
Jaz bi tistega iz aparata …
Eden najbolj priljubljenih je seveda tisti iz aparata, ki naj bi pred skoraj sto leti nastal v ameriški verigi hitre prehrane. Tekoč je zaradi temperature, ki je nekoliko višja (okoli -5 stopinj Celzija), vsebuje pa tudi precej več zraka od gelata.
Sladoled v pravem pomenu
Za pravi sladoled bi lahko poimenovali ledene lizike ali lučke, pri katerih gre zgolj za zamrznjen sladkorni sirup z različnimi okusi in za katere niti ne potrebujemo aparata. Te navsezadnje še najbolje odražajo pomen besede slado-led.
Namesto mleka … jogurt
Precej priljubljen pa je postajal tudi jogurtov sladoled, ki je posebna oblika tekočega mlečnega sladoleda. Mleko tu preprosto nadomesti svež jogurtom, ki doda ostrino, desert pa tako vsebuje tudi manj maščobe.
Ledenokrem ali ice cream
Ledenokrem pa bi bilo še najboljše poimenovanje klasičnega sladoleda, narejenega iz mleka in mlečnih maščob, ki vsebuje nekoliko manj sladkorja ter je bogat z maščobo in zrakom. Izdelujejo ga predvsem industrijsko, razširjen pa je po anglosaških deželah.
Tisti, ki ime veliko vsebnost (tudi več kot 16 odstotkov) maščobe, je tako rekoč narejen iz smetane in ga poimenujemo premium ice cream. Lepo mazljiv, kremast in z veliko zraka.
