Med pomurskimi študenti zaključnih letnikov smo preverili, kje nameravajo po študiju nadaljevati svojo karierno pot in kaj bi jih vodilo k temu, da bi po študiju svoje znanje prispevali Pomurju.
»Vrnitev le v primeru dobre možnosti za zaposlitev.«
Tamara Titan, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Zaključuje enopredmetni nepedagoški študij prevajanje in tolmačenje (jezikovna kombinacija nemščina – angleščina), ob začetku študija je menila, da je izbrala perspektiven študij, njena pričakovanja pa so se delno uresničila. »Kar nekaj predmetov se mi je zdelo preveč teoretično usmerjenih in ne zelo bistvenih za poznejše delo. Vendar domnevam, da imajo podobne izkušnje vsi študenti. Smo pa v 3. in 4. letniku imeli na voljo veliko povsem različnih izbirnih predmetov s skorajda vseh področij prevajalskega dela, kar se mi je zdelo zelo uporabno.« Delovne izkušnje je nabirala predvsem z občasnim študentskim delom s področja prevajanja in jezikovnih tehnologij pri prevajalski agenciji, posebnih stikov s potencialnimi delodajalci ni navezovala, prav tako ni imela delovnih povezav s Pomurjem. Trenutno zaključuje 4. letnik, po študiju pa se ne namerava vrniti v Pomurje zaradi slabih možnosti zaposlitve in zaradi majhnosti, saj ji je ljubše življenje v večjem mestu. »Vrnila bi se le, če bi bile tukaj zelo dobre možnosti za zaposlitev in privlačnejše možnosti za bivanje (širjenje Murske Sobote ipd.).«
»Vrnil bi se, če bi se spremenila politika države glede manjših uspešnih podjetij.«
Samo Smrke, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
»Sprva sem od programa na fakulteti pričakoval, da bo moderen, konkurenčen drugim, višje rangiranim univerzam, ter da bo moje pridobljeno znanje široko in da mi bo omogočalo zaposlitev kjerkoli po svetu. Moja pričakovanja se sprva sicer niso izpolnila, ker se mi je zdela smer, ki sem jo obiskoval, zelo zastarela, zato sem jo po prvem semestru menjal za smer kemija. Nato so se pričakovanja v večini izpolnila. Manjka le širina študija, recimo predmeti, ki bi pokrivali naravoslovne z družboslovnimi vedami.« Praktično znanje je skozi študijska leta izpolnjeval na fakulteti in v ljubljanskem podjetju LEK d.d., za katero se je odločil zaradi zanimivosti in poučnosti, pa tudi zaradi premajhne širine znanja glede dela v realnem svetu, kjer, kot pravi, se ne opravlja samo dela, za katera se nabirajo znanje na fakulteti, ampak več časa pobere delo s papirji in računalniki. Po študiju se ne namerava vrniti v Pomurje, saj ima že dogovorjeno sodelovanje z dvema bodočima sodelavcema po končanem študiju. In zakaj ne Pomurju? »Ne, ker trenutno ni priložnosti za grajenje kariere na mojem področju. Bi se vrnil, če bi se spremenila politika naše države glede podpiranja (v primeru naše države zatiranja) manjših uspešnih podjetij.«
»V Prekmurju v javni službi dobiš delo le preko vez!«
Damjan Zakojč, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, bolonjski magistrski študij II. stopnje
»Pričakoval sem veliko pravnih predmetov in organizacijsko-ekonomskih vsebin na fakulteti. Predvsem nisem želel imeti opravka z matematiko (oziroma je imeti čim manj), zato pa je bilo kar nekaj statistike in kvatitativnih metod, kar mi je bilo všeč, saj sem imel že zelo dobro predznanje iz srednje šole. Na Fakulteto za upravo sem se vpisal, ker me je zanimalo pravo in posledično, kakšno delo kot je inšpektor (davčni, delovni,...). Pričakoval sem tudi širšo ponudbo zaposlitvenih možnosti, ne samo v državni upravi, ampak tudi v zasebnih podjetij. Pričakovanja glede samega študija so se kar uresničila, saj je bil študij kakovostno na visokem nivoju, tako sem dobil toliko znanja, da se znam braniti pred različnimi upravno-pravnimi postopki in mi ni treba za vsako pravno vprašanje poklicati pravne strokovnjake (odvetnike).« Praktične izkušnje si je nabiral z različnim delom preko študentskih servisov, ki so mu pomagali tako finančno, kot tudi praktično, saj je bilo praktičnega dela, ki ga je opravljal skozi študij v sami upravi vsega skupaj za dva meseca. A še to je bilo, razlaga, bolj kot ne podobno srednješolski praksi dijaka na upravni enoti, kjer lahko skopiraš dokument. »Prakse sem si še največ nabral v zasebni sferi, celo kakovostneje kot pa v javni sferi.« Trenutno dela preko študentskega servisa v Ljubljani kot študent v farmacevtskem podjetju s sedežem v Franciji. »Za to delo je bila odločilna urna postavka in seveda delo, ki ga opravljam, saj je poleg plačila to zelo pomembno. Da delaš, kar te veseli. V IT branži vidim tudi prihodnost, kar se kaže v mojem razmišljanju o ustanovitvi lastnega podjetja.« Potencialnih stikov z bodočimi delodajalci ni iskal, kot bi si sam želel, saj »je dokaj znano, da v državnih službah dobiš delo le preko vez in poznanstev, kar še najbolj velja za Prekmurje. Spotoma sem dobil nekaj ponudb za službo v javnem sektorju, vendar zdaj ko je recesija, je vse to pod velikim vprašanjem. Glede službe se dogovarjam s potencialnim poslovnih partnerjem, tako da zaenkrat razmišljam v smeri ustanovitve zasebnega podjetja s sedežem v Murski Soboti.« Vrnitve v rodno Prekmurje si med drugim želi zaradi pokrajine, cenejšega življenja, prav tako pa vidi tudi veliko možnosti, da si ustvari družino. »Še en velik pogoj je finančna spremenljivost življenja v Prekmurju, se pravi, da bi lahko pošteno živel z ustvarjenim zaslužkom. Ne predstavljam si življenja v Prekmurju, tako da bi bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve, saj menim, da bi na koncu moral vseeno ostati v Ljubljani. Drug pogoj je bolj politične narave, saj sem mnenja da bi moralo biti Prekmurje svoja pokrajina, da bi lahko transparentno in efektivno črpali evropska finančna sredstva.«
»Nameravam se vrniti domov.«
Maja Mencigar, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
Maja, ki obiskuje program predšolska vzgoja, pravi, da je skozi študij pogrešala več praktičnega dela, medtem ko je teoretično znanje, ki ga je pridobila, zadovoljilo njene apetite. Praktično delo je pridobivala enkrat tedensko v mariborskih vrtcih, v domači regiji pa je skozi študij praktične vrline pilila strnjeno vsako leto en mesec. Stike s potencialnimi delodajalci je navezala le tam, kjer je imela prakso. Pa se po študiju namerava vrniti v Pomurje? »Nameravam se oziroma sem se že, tu pa bom ostala, če pride do možnosti zaposlitve. Če pa se te možnosti pojavijo izven Pomurja, sem se pripravljena zaposliti in stanovati tudi drugje.«
»Na področju prava so s Prekmurjem delovne povezave slabe.«
Sana Koudila, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru
»Pred študijem so bila moja pričakovanja ogromna, tako kot pred vsakim začetkom nečesa novega. Glede same vsebine sem pač pričakovala, da mi bo študij dal ustrezno znanje s tega področja in moram povedati, da glede tega nisem niti malo razočarana, saj med samim študijem odkriješ mnogo zanimivih stvari in tudi samo področje se mi zdi vsestransko. Kar se pa tiče poklica samega, mislim, da imamo pred samim srečanjem s študijem prava napačno predstavo o tem, saj imamo vsi v mislih tisto, kar vidimo v ameriških filmih in nanizankah. V bistvu pa je pri nas sistem nekoliko drugačen, zaradi česar so mogoče nekateri kar malo razočarani.« Njena pričakovanja glede študija so bila presežena, saj ji je poleg znanja s področja prava dal tudi veliko splošne razgledanosti. Sana meni, da je treba času študija glede delovnih izkušenj več ali manj odvisno od lastne volje in angažiranosti. S potencialnimi delodajalci bo začela stike navezovati v absolventskem stažu. Toda: » S pravnega področja, ki me zanima, so delovne povezave s Prekmurjem bolj slabe, zato na žalost v to smer zaenkrat ne razmišljam,« razlaga, in dodaja, da bo ta odločitev padla glede na poklicne priložnosti. In pod katerimi pogoji bi se vrnila? »Verjetno, če bi dobila takšno zaposlitev, kot si želim, drugače pa ne.«
»Humanistika je v Pomurju preveč postavljena na stranski tir.«
Samuel Friškič, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
»Glede na smer (zgodovina), ki sem jo izbral, prevelikih pričakovanj glede študija nisem imel in to se tudi danes ni spremenilo, saj je humanistika (v manjši meri tudi družboslovje) v Sloveniji (še posebej si drznem to trditi za pomursko regijo) preveč postavljena na stranski tir. Razlogi za to so mnogoteri, izpostaviti pa morda velja politične, ideološke, ekonomske …« Samuel kritično gleda tudi na slovenski visokošolski sistem, ki po njegovem mnenju »smrdi«: »Vsaj večinoma. Prave znanosti imamo bore malo. Preveč smo ujeti v pozitivistične, nacional(istič)ne, provincialne okvirje.« Delovne izkušnje je med drugim nabiral na fakulteti skozi študijske obveznosti. »Predvsem pri seminarjih določenih profesorjev, ki se borijo za pravo znanost (Taja Kramberger, Drago Rotar …), obštudijske dejavnosti (Collegium artium, Društvo H-um), v muzeju, na inštitutu za dediščino, na arheoloških izkopavanjih, v koprskem arhivu.« S Pomurjem ima v zadnjih letih malo (delovnih) povezav. »Sicer pa je krog potencialnih delodajalcev, vsaj po mojih informacijah, sila skromen. Poleg pokrajinskega muzeja, morda knjižnice, krajinskega parka Goričko (delno) težko naštejem še kaj.« Njegova odločitev o vrnitvi v domačo regijo je zato jasna. »Najverjetneje bo potrebno ostati kar na Primorskem, ki je bistveno bolj odprto za humanistiko.« Vrnil bi se le, če bi se to v domačem okolju spremenilo.
