Pokanje ni zabava. Živali so v strahu.
Na nevarnosti pirotehnike so danes opozorili tudi predstavniki društev za zaščito živali in gasilcev.
Njihova sporočila so bila jasna, da pirotehnika ne ogroža le ljudi, temveč povzroča hud stres in trpljenje živalim ter povečuje tveganje za požare, zlasti v zimskih in vetrovnih razmerah.
Živali pokanja ne razumejo
Predstavnica Društva za zaščito živali Pomurja Ana Marija Žnidarič je poudarila, da živali pirotehnike ne morejo razumeti racionalno, temveč jo doživljajo kot resnično nevarnost.
»Živali ne vedo, kaj se dogaja. Pokanje, bliskanje in nenadni glasni zvoki pri njih sprožijo močan strah in občutek ogroženosti,« je pojasnila.
Poudarila je, da v skupino najbolj prizadetih ne sodijo le hišni ljubljenčki, temveč tudi prostoživeče živali, rejne živali, ptice, pa tudi otroci in posamezniki, ki zaradi svojih posebnosti ne morejo razumeti dogajanja.
Živali nimajo nadzora nad situacijo in nimajo možnosti razlage, zakaj se pokanje dogaja, zato reagirajo instinktivno – z begom, paniko ali popolno otrplostjo.
Zaradi pirotehnike vsako leto beležijo več pobegov, izgubljenih in poškodovanih živali. Nekatere živali v hudem stresu zbežijo od doma, druge se poškodujejo, v najhujših primerih pa zaradi šoka tudi poginejo.
»Poznamo primere, ko so živali zaradi hudega strahu poginile, ne zaradi neposredne poškodbe, temveč zaradi stresa,« je opozorila.
Posebej je izpostavila rejne živali, ki so pogosto spregledane. Krave pod stresom proizvedejo manj mleka, kokoši ne nesejo jajc, živali pa porabijo dragoceno energijo, ki bi jo pozimi morale varčevati.
Pri prostoživečih živalih pokanje povzroča izgubo orientacije, ptice se razletijo, porabijo energijo in v času, ko je hrane malo, to zanje predstavlja dodatno nevarnost.
Kako lahko lastniki pomagajo živalim?
Žnidaričeva je poudarila, da lahko skrbniki veliko storijo sami. Najpomembnejše je, da živali niso same in da ostanejo v varnem okolju.
Svetovala je:
- da živali ne izpostavljamo pokanju in jih ne vodimo na javna praznovanja,
- da zapremo okna in zavese ter zmanjšamo zunanje dražljaje,
- da prižgemo radio ali televizijo za zvočno izolacijo,
- da smo ob živalih mirni in sproščeni.
»Živali se čustveno uravnavajo po svojih skrbnikih. Če smo mi mirni, bodo tudi one lažje preživele stres,« je poudarila.
Če je žival že v preteklih letih kazala močne znake strahu, svetuje pravočasen posvet z veterinarjem. Ker se večina pokanja dogaja ponoči in med prazniki, ko veterinarske ambulante ne delujejo, je pomembno, da se morebitna zdravila ali pomagala zagotovijo že vnaprej.
Omenila je tudi postopno navajanje živali na zvoke pokanja. Z umirjenim predvajanjem posnetkov, ki se jih postopoma ojačuje, da prehod v praznične dni ni tako nenaden.
»Najpomembneje pa je, da pirotehnike ne uporabljamo. To je edini način, da resnično zaščitimo živali,« je dejala.
