Lutkovna predstava na novejši način
Na odrske deske lutkovnih predstav sta zaveli inovativnost in svežina. Lutke iz cunj in lesa je zamenjala virtualna tehnologija, ki nam daje tovrstne predstave, ki so prava poslastica za radoželjne otroke in veselje odraslim, v čisto drugačni obliki. Pred gledalci na odru je le platno, kamor se vse projicira. Taka lutkovna predstava se je zgodila PRVIč tudi pri nas. V ponedeljek, 13. februarja, ob 17.00 uri v murskosoboški grajski dvorani, kamor je zvabila številne male gledalce in njihove starše, ki so kljub drugačnosti v izvedbi uživali.
"Saj to je pa kino in ne več lutkovna predstava!", bi morda zatrdili nekateri. Vendar vsak, ki si je tovrstno predstavo ogledal, se s tem zagotovo ne strinja. Ozračje je bilo podobno tistemu iz pravega lutkovnega gledališča: igrani liki oziroma lutke so s platna vzpodbujali otroke k sodelovanju, jih spraševali in zbujali v njih čustva veselja, smeha, pa tudi žalosti in joka.
Predstava je bila zasnovana po pravljici Palčica, ki je delo vsem znanega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Menim, da se še skorajda vsi spomnimo lepe Palčice in njene žalostne zgodbe, ki se na koncu vseeno zelo srečno konča.
Koncept za predstavo sta zasnovala Darij Kreuh in Tadej Fius v produkciji Foruma Ljubljana in koprodukciji Cankarjevega doma, svoj glas pa je lutkam posodil igralec Robert Waltl. Odlično glasbeno ozadje in živobarvna likovna podoba sta
predstavi dali le še piko na i.
Skratka, virtualnost in multimedija sta se naselili v vse pore družbenega življenja. A je ta pojav pozitiven, dobrodošel? Vsekakor je nekaj drugačnega. Nekaj, kar da stvarem novo podobo, morda svežino, kar pa ni nujno le slabo ...
