Na Soči vse več kršitev. Tujci lovijo brez dovolilnic, ribe tudi nezakonito uplenijo.
Soča je ena najbolj prepoznavnih slovenskih rek, v poletnih mesecih pa se zaradi velikega števila obiskovalcev močno poveča pritisk na njen občutljivi rečni ekosistem. Poleg kopanja, vodnih športov, obiskovanja kampov in intenzivnega gibanja ob strugi v Zavodu za ribištvo Slovenije opozarjajo tudi na vse izrazitejšo težavo - nezakonit ribolov oziroma krivolov.
Med kršitelji so pogosto tuji obiskovalci, ki ob Soči lovijo brez veljavne ribolovne dovolilnice.
Zaznavajo tudi uporabo nedovoljene opreme in ribolov na načine, ki na posameznih delih reke niso dovoljeni. V nekaterih primerih ribiči ulovljene ribe tudi nezakonito odnesejo.
Nadzor so okrepili, kršitev pa je vse več
Zavod za ribištvo Slovenije je v zadnjih letih okrepil ribiškočuvajsko službo in povečal prisotnost nadzornikov na terenu. Kljub temu opažajo, da je primerov ribolova brez dovolilnic, nedovoljenega uplena in drugih kršitev ribolovnega režima vse več. Srečujejo se tudi s posamezniki, ki kršitve ponavljajo kljub predhodnim ukrepom.
Direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Matevž Podjed poudarja, da je Soča v nekaj poletnih mesecih izpostavljena izjemnemu številu ljudi. Ribolov je sicer ena izmed dejavnosti, ki sodijo na reko, vendar mora potekati skladno s predpisi. Ribolov brez dovolilnice in nezakonit uplen pomenita še dodaten pritisk na že tako obremenjen vodotok.
Nezakonit uplen lahko prizadene tudi soško postrv
Ribolovna dovolilnica ni zgolj formalnost. Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da je ribolov dovoljen le z veljavno dovolilnico za posamezen ribolovni revir. Ribolovni režim določa tudi način ribolova, lovne mere, varstvene dobe in dovoljeni dnevni uplen.
Nezakonit uplen zmanjšuje ribji stalež, posledice pa lahko občutijo tudi ogrožene in avtohtone vrste, med katerimi je soška postrv.
V Zavodu za ribištvo Slovenije zato že več let spodbujajo ribolov po načelu »ujemi in spusti«, pri katerem ribič ulovljeno ribo živo vrne v vodotok. Tudi takšen ribolov mora potekati odgovorno, z ustrezno opremo in pravilnim ravnanjem z ribami.
Težava ni samo krivolov
Veliko število turistov ob Soči prinaša še druge obremenitve. Obiskovalci se intenzivneje gibajo po prodiščih in obrežju, več je kopanja in vodnih športov, pojavljajo pa se tudi posegi neposredno v rečno okolje.
V Zavodu med drugim opažajo premikanje kamenja in gradnjo različnih struktur v rečni strugi. Čeprav se takšno početje lahko zdi neškodljivo, opozarjajo, da med kamni in prodniki živijo številni vodni organizmi. Struktura rečnega dna ribam obenem zagotavlja skrivališča, zatočišča in območja za razmnoževanje.
Ob Soči postavili nove informativne table
Zaradi naraščajočega pritiska obiskovalcev je Zavod za ribištvo Slovenije letos vzdolž Soče postavil nove informativne table. Z njimi domače in tuje obiskovalce pozivajo, naj ne posegajo v rečno strugo ter naj spoštujejo življenjski prostor vodnih organizmov in pravila ribolova.
Krivolov je namreč le eden od dejavnikov, ki vplivajo na Sočo. Ribje populacije se soočajo tudi z visokimi temperaturami vode, nizkimi pretoki, spremembami habitatov, množičnim turističnim obiskom in drugimi človekovimi vplivi.
Cilj Zavoda po besedah Podjeda ni odganjanje ljudi od Soče. Želijo si, da bi jo ljudje še naprej obiskovali, doživljali in na njej lovili, vendar na način, ki bo omogočil ohranitev ribjih populacij in rečnega ekosistema tudi za prihodnje generacije.
