Koncert Sick Swing Orchestra
Večina 'tematskih' zasedb, ki si za rdečo nit svojega repertoarja izbere določeno glasbeno obdobje ali zvrst, sledi precej preprostemu, a učinkovitemu načelu: ponovno obuditi že pošteno zaprašene standarde v upanju, da jih današnje in prihodnje generacije ne bodo pozabile, hkrati pa pomeni vsak tak nastop poskus ustvarjanja tistega zeitgeista, ki je bil značilen za vsako glasbeno desetletje posebej. Najbolj znana hrvaška zasedba, ki se navdušuje nad komadi iz petdesetih in šestdesetih, so Soulfingers, ki na svojih predstavah poskrbijo za vsako malenkost: od obleke do komuniciranja s publiko. Sick Swing Orchestra so nekoliko drugačni. Ne, da ne bi skrbeli za malenkosti ali komunikacijo s publiko. Izbrali so si drug glasbeni čas, od leta 1930 do 1945, kadar so veljala drugačna pravila. Za takratno druženje glasbenikov je bila značilna pregovorna umirjenost, nekakšna cool poza. Vse, za kar jim je zvečer šlo, je bilo ustvarjanje intimnega vzdušja jazz kluba s pomočjo dovolj zapletenih aranžmajev, da se akademiki po petnajstih minutah ne začnejo dolgočasiti, in dovolj preprostega steady beata, ki vse prisotne prisili k plesu. V soboto ni bilo nič drugače.
Kot je že v navadi, je z obiskom do desete bilo bolj klavrno. Da glasbeniki ne bi igrali sami sebi, se je začetek nastopa prestavil na polenajsto. In prav je bilo tako. Takrat se je prostor dogajanja že precej napolnil, a ne preveč; še vedno si lahko brez skrbi, da te kdo ne polije, užival ob pijači brez skrbi. Ali kot bi se izrazil prijatelj: "če bi to bilo v starih prostorih mladinskega kluba, bi bilo nabito polno." Tokratni obisk koncerta je kljub dress code konceptu bil plačljiv za vse. V preteklosti se je izkazalo, da je nemogoče ločevati, kaj je in kaj ni maska, poleg tega pa je na koncu ostal še primanjkljaj v blagajni. Petsto tolarjev za člane kluba in enkrat več za vse ostale se tako ali tako ne zdi nič posebnega in ne bi smelo delati težav nikomur, ki si želi malo pihal v živo. Zdi se pa, da so predlog o primerni obleki bolj dosledno upoštevali moški obiskovalci minulega večera. Ne bi škodil (vsaj za moško oko) kakšen okrasek tudi na ženskih telesih. Nima veze, začel se je koncert, v katerem so godci predstavili dobršen prerez neke dobe. Prepletali so se priredbe, avtorska dela in jazz standardi z značilnim swing prizvokom. Po dveh urah se je zdelo, da so člani zasedbe bolj utrujeni kot publika – bolj se je približeval konec, bolj se je vse razživelo. Po burnem aplavzu so se vrnili na oder in odigrali še tri skladbe, končali pa s cigansko navdahnjenim komadom, ki je izzvenel, kot bi bil ukraden samemu Kreslinu. Največji plus večera se ni skrival v izjemni virtuoznosti solistov na odru ali kompleksnih aranžmajih, ampak v tem, da je Sick Swing Orchestru uspelo ustvariti takšno vzdušje nekega preteklega obdobja, ki se je zavleklo še ure po koncu nastopa. Medtem ko se je oder že pospravljal, so se vrtele big band uspešnice preteklega stoletja. Glede na odziv, vse kaže, da takšnih dogodkov v našem prostoru primanjkuje. Tudi zato, ker se je kar nekaj posameznikov še presenetljivo dolgo gnetlo okrog prodajnega pulta pijače, čeprav noben ni več prodajal. Na koncu tako in tako ni boljšega komplimenta kot to, da moraš zadnje goste poslati domov s prižiganjem luči.
Večer swinga (in vseh ostalih vpletenih zvrsti) ni zanimiv le kot sveža sprememba v drugače razmeroma predvidljivem KRIK-ovem programu. V več kot pol stoletja starih standardih se najde marsikateri element, ki je danes zelo znan in je postal del popularnih uspešnic. Gre za enega izvorov današnje glasbene kreativnost. Tematske zasedbe vedno spomnijo, da glasba ne nastaja iz ničesar, ampak v končni fazi gre vedno za kombinacije in permutacije elementov, ki so bili že zapisani v nekem drugem času in prostoru. Zato tudi obsodba "Saj igrajo to, kar je bilo nekoč že povedano" ni povsem na mestu. Prav zato, ker je bilo enkrat že povedano, je potrebno, da se jo tu pa tam sliši v prvotni, izvorni obliki. Takšne alternative alternativi se sam nikoli ne bi (in ne bom) branil.
FOTOGRAFIJE: Tanja Zrinski
