Literarni večer s Kajetanom Kovičem
Celotno dogajanje je povezoval Robert Titan Felix.. Tako so se v Galeriji PAC zbrali številni ljubitelji poezije in do zadnjega stola napolnili prizorišče. Kovičev rojstni kraj je Maribor, rojen je bil leta 1931. Izhajal je iz učiteljske družine, saj sta bila oba starša učitelja. Prvi pravi zgled za pisanje mu je bil oče, ki je v mladosti pisal priložnostne pesmi, pozneje pa je deloval kot vnet lokalni dopisnik različnih časopisov.
Kovič je osnovno šolo obiskoval v Vučji vasi, meščansko v Gornji Radgoni in klasično gimnazijo v Mariboru. Kasneje je študiral v Ljubljani in tam tudi diplomiral.
Kajetan Kovič deluje na različnih področjih, njegova kreativnost se najbolje izraža v različnih pesniških zbirkah. Pesnik je šolajoči se mladini še najbolje znan kot eden izmed avtorjev zbirke Pesmi štirih. Ta zbirka je tako rekoč prelomna, če gledamo z vidika literarne zgodovine in teorije, saj predstavlja prelomno vlogo pri konstruiranju slovenske povojne poezije. Zbirka Pesmi štirih je polna eksistencialističnih doživetij, razmišljanj o minljivosti, potem spet refleksij o potekanju človekovega življenja.
Na drugi strani je Kovič širši slovenski javnosti znan kot eden najbolj priljubljenih in duhovitih slovenskih otroških pesnikov. Le kdo ne pozna Mačka Murija in Mojega prijatelja Pikija Jakoba? Ti dve deli sta nekako najbolj znani in izredno priljubljeni. Kovič je na literarnem večeru povedal, da so ga obeležili veliki svetovni liriki in mu odprli pogled v moderno poezijo. Med njimi so Rilke, Pasternak, George … Ogromno svetovnih del je tudi prevedel. Pravi, da je »prevajanje velika šola za pesnika«.
Na naše Prekmurje ga veže še posebno doživetje. Doživetje pokrajine ob Muri je močno vplivalo na njegovo poezijo, ki se v prispodobe vrača še po desetletjih. Pesnik o pokrajini ob Muri pravi: »Mene je pokrajina ob Muri zelo zaznamovala, vse pesmi, ki so naslovljene po različnih barvah, sem doživel tukaj in še zmeraj se v občutjih vračam v to pokrajino.« S pokrajino ob Muri ni nikoli prekinil stika, saj kot pravi sam: »človek brez korenin ne more eksistirati.«
FOTOGRAFIJE: Tanja Zrinski
