Od prvega koncerta v Mladinskem klubu Murska Sobota so se zvrstili še štirje. Vsaj dva še čakata v bolj toplih mesecih. če kaj ne vzdrži, je to prepričanje, da so v Sloveniji vsi klubski koncerti enaki. Nam se je vsak prikazal v drugačni luči: v MIKK-u so odrske lučke delale popolno, v Postojni jih sploh ni bilo, v Cerknem poznajo samo bele luči, Metelkova je preveč zakajena, da bi lučke prišle do izraza, v Izoli pa se je svetilo partizansko.
Pohod po slovenskih klubih je bila logična posledica zaključka nekega projekta, s katerim smo se ukvarjali dobro leto. V studiu je bilo posneto vse, kar je bilo v načrtu. Da je to bilo sploh mogoče, sta krivi dve osebi, ki dneve in noči preživljata med mešalno mizo, zvočniki in računalniki. Onadva sta tista, ki sta želela ujeti čustveno razpoloženje, ki sta ga doživela na končnem koncertu klubskega maratona Radia študent. In bend Sphericube se temu ni upiral. Seveda je bilo jasno, da plošča še ne bo izdana med napovedanimi spomladanskimi koncerti. Pri izdaji obstaja niz elementov, s katerimi je bistveno težje manipulirati, kot se zdi na prvi pogled. Tako smo se prostovoljno podredili času in zdaj z zanimanjem opazujemo, kaj bo iz tega nastalo.
3. 3. 2007 / MURSKA SOBOTA / MIKK
Zadnji koncert, ki smo ga odigrali v tedaj še starih klubskih prostorih, je bil avgusta leta 2005, tik pred odhodom v Napoli na evropski bienale mladih umetnikov. To je bil koncert, kjer je prvič petstrunsko bas kitaro zamenjala štiristrunska. Bilo je manj nizkih frekvenc in nekateri so nekoliko pogrešali rahlo zapacano zvočno sliko. Drugim je zadeva zvenela sveže in ti še danes pridejo na koncerte. Dve leti kasneje se bend vrne na kraj zločina, vendar kot kvintet. čedalje glasnejše so namreč postajale kritike, da med našim nastopom ne obstaja nič, na kar bi se osredotočalo oko, kadar je zaposleno uho. To vizualno stran je prevzel David Lotrič, ki je na koncertu v MIKK-u prvič skrbel za lučke. Tisti večer je bil Janez prost in to pošteno izkoristil. Koncert je bil izpeljan, kot je bil zastavljen. Obstaja pa tudi tukaj, kot v vsaki igri, prednost domačega terena; brezpogojna naklonjenost publike, ki ploska tudi takrat, kadar očitno zgrešiš vokalno linijo. V zaodrju po koncertu se nam je ponujalo sodelovanje z »legendarnim« prekmurskim producentom Nikolo, ki je dejal, da smo instrumentalno močni, a vokalno šibki. Z njim smo se diplomatsko strinjali, sodelovanje v smeri mističnega rocka (kot ga je sam opisal) pa gladko zavrnili. Tisti večer je Lačen poskrbel za večerjo, ki bi lahko prejela srebrno medaljo celotne turneje.
9. 3. 2007 / POSTOJNA / Mcp
Koncert v Postojni je bil organiziran s prekmursko »allround« skupino štefan Kovač Marko banda. Kombinacija s šKM bando se je že pred letom dni v Sežani izkazala za izjemno. Tisto lansko popoldne je Slovenija zaradi snežnega meteža prometno zamrla, naš kombi pa se je vehementno prebil iz Murske Sobote v Sežano in nazaj. Tam smo odigrali dva super nastopa. Tokrat je bilo drugače. Tonski mojster ni poznal naših lokalnih vicev, hišnega osebja je bilo več kot obiskovalcev, ki so plačali vstopnico, druženje Sphericube in šKM bande pa se je skrčilo na igranje namiznega nogometa v sosednjem lokalu. Pravzaprav je šlo za zrcalno sliko nastopa v Sežani izpred leta dni. če bi nam nekdo takrat napovedal, da bodo trije naslednji koncerti minili v podobnem vzdušju, bi kot bend v tistem trenutku razpadli. Pica iz Postojne je vseeno imela svoj šarm. Natakarica, ki jo je prinesla na mizo, tudi.
10. 3. 2007 / CERKNO / Pr Gabrielu
Bilo je sonce, zato smo se med potjo iz Ljubljane do Cerknega ustavili na postajališču, kjer je David preizkušal nov fotoaparat. Nekje še morajo biti te fotografije. Ko smo prišli do kluba Pr Gabrielu, nas je prepoznal starejši možakar, ki se nas spomni iz leta 2005 iz čadrga. Tam smo igrali na jasi v planinah Triglavskega parka, med pastirji in domačim sirom. Po ne tako obetavni tonski vaji smo prisedli k mizi in začeli najboljšo večerjo turneje: pečeno svinjsko meso, nekaj podobnega lazanji iz jajčevcev in domači kruh. Ob tem je tekla debata z organizatorjem Jazz festivala Cerkno o youtube programu, ki ga na gorenjskem očitno dobro poznajo tudi nekoliko starejši ljubitelji glasbe. Andrej je pred tem dal izjavo na lokalnem radiu, sledil je nastop, po njem pa nam je vsem skupaj uspela dobra potegavščina: v Ljubljano bi skoraj skoraj pripeljali en ojačevalec več, kot smo jih pripeljali s sabo. Publika je bila z nastopom zadovoljna, celo plesali so polno uro.
12. 4. 2007 / LJUBLJANA / Metelkova, Channel Zero
Pred nastopom smo se dobili na kavi v Celici. David Halb je v klub odšel nekoliko prej, da bi v miru pripravil bobne, nakar priteče nazaj in pojasni naslednjo zadevo: na Metelkovo je pridrvela pop punk glasbena skupina po imenu Itchi Poopzkid, ki potuje po Evropi v sklopu Mtv-jeve oddaje Roadtrip. čim prej morajo odigrati štiri koncerte v nenemško govorečih državah in se vrniti v Berlin. Tekmujejo proti drugi glasbeni skupini. Ta večer so bili naša predskupina. Drugo presenečenje tega dne je bila otvoritev najmanjše galerije v Sloveniji, ki izgleda kot manjša steklena vitrina v steni. Zaradi tega dogodka, ki se je začel ob osmih v Channel Zeru, je bila na razpolago tudi hrana in pijača, vse zastonj. Koncert se je začel ob pol enajstih. Ko smo bili na vrsti mi, je bilo vse že preveč zakajeno in pijano. Končali smo ob pol enih. Občutki po koncertu so bili nekoliko čudni. Prvič po koncertu je bilo s strani ljudi, ki jih zelo cenimo, izraženo mnenje, da ni mogoče razločiti ene kitare od druge. V prihodnosti moramo razmisliti o zvoku v živo. Mogoče pomisliti celo na nekoga, ki bo skrbel, da bodo poslušalci dejansko slišali, kar mi igramo.
14. 4. 2007 / IZOLA / Shoto club
Dva dni kasneje smo igrali na obali. Ker je bilo v Ljubljani že nekaj dni svinjsko vroče, se je polovica benda odpravila v Piran že opoldan. Pili smo kavo, se kopali, jedli lignje na žaru in se ob šestih odpravili v Izolo, kjer smo začeli s tonsko vajo. Takrat so prišli še ostali. Shoto club je bil predstavljen kot idiličen prostor tik ob morju. No, realnost je bila nekoliko drugačna: parkirišče ob njem je domnevno zbirališče pred in po eventih v ambasadi Gavioli. Izgledalo je precej … dekadentno. Od sonca smo bili že vsi malo utrujeni, basist pa zraven še zasoljen od morske vode. če ne bi spili tiste kave ob desetih zvečer v sosednji kavarni, bi nastop težko zvozili do konca. Prodali smo dve od dvajsetih brošk, ki so bile narejene samo za tisti večer. Dve prodani broški je za nas že uspeh. Poslušalcev pa je bilo tako ali tako le toliko, da če bi vsi kupili broško, bi tri ostale v vrečki. Skupina, ki je igrala pred nami, se je imenovala Evelin in prihaja iz Ajdovščine. Ob dveh zjutraj smo pospravili svoje stvari in se z dvema avtoma odpravili v Ljubljano. David je ostal doma v Izoli in z njim fotografije, video in boks za bas. Kar je ostalo še v spominu od tiste poti nazaj, je postanek na bencinski črpalki na Viču zjutraj ob pol štirih, kjer smo jedli pečen krompirček iz avtomata za 0,79 €. In ni bil slab. Pol ure kasneje smo vsi spali.
Naslednji nastop je čez slab mesec dni. Takrat se vračamo v ljubljanski Orto. To nikakor ne bo mesec počitka, ampak bolj konkretna osredotočenost na nove in starejše komade v vadbenem prostoru v Brezovici. Kot vse ostale stvari so v dialektiki tudi aranžmaji naših komadov. Naslednji nastop v živo bo drugačen.
Lep pozdrav, sphericube
Domača stran:
www.sphericube.net/flash
www.myspace.com/sphericube24
VIDEO: Sphericube - Utrinki s turneje
