V četrtek je v prostorih Murske republike potekal simpozij o učinku genocida nad Romi v drugi svetovni vojni.
Rome so dolgo asociirali z nečim negativnim
Poleg 8. aprila, ki ga obeležujemo kot svetovni dan Romov, je 5. november razglašen za svetovni dan romskega jezika. Na simpoziju o romskem jeziku so sodelovali domači jezikoslovci, učitelji romskega jezika in literature, novinarji, politiki ter pisatelji.
V Evropi, kjer živi okrog 20 milijonov Romov, je romščina priznana kot uradni jezik. Svetovni dan romskega jezika naj bi tako opozoril javnost na to, da je standardizacija romskega jezika potrebna, prav tako bi morali dati večji poudarek njegovemu razvoju in ohranjanju. V številnih evropskih državah ima romščina status manjšinskega jezika (v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem, na Madžarskem), v nekaterih pokrajinah (na primer v Makedoniji in na Kosovu) pa tudi uradnega.
O Romih so se že v preteklosti izoblikovali številni stereotipi, predvsem negativni, čeprav danes številni pripadniki romske skupnosti nimajo s temi nič skupnega. Ker je predsodke in mentaliteto ljudi težko spremeniti, mnogi Rome še danes asociirajo z nečim negativnim.
Genocid je Rome močno prizadel
Na simpoziju so spregovorili tudi o romski književnosti, ki je postala del zgodovine šele v 20. stoletju. Teme, ki tvorijo njeno bistvo, so zgodovina, družbena eksistenca, vprašanje identitete in holokavst. Rajko Djurić in Jožek Horvat - Muc poudarjata, da se zadnje čase pojavljajo tudi literarne študije o romski književnosti, kritiško pa še naprej ostaja brez pravega odmeva. Poleg tega so debatirali o učinku genocida nad Romi v drugi svetovni vojni, pri čemer so se osredotočili na literarna dela romskih in ne-romskih avtorjev.
Takšnih ustvarjalcev ni malo, med slednje spadajo sledeči: Philomena Franz iz Nemčije, Elena Lackova iz Slovaške, Bronislawa Wajs Papusza iz Poljske, Celija Stojka iz Avstrije, Otto Rosenberg iz Nemčije, Walter Stanojski iz Nemčije, Franz Rosenbach iz Nemčije, Christian Bernadek iz Tarasconsura/Ariege, Menjahert Lakatoš iz Madžarske, Mateo Maksimov iz Španije, Mirko Peršen iz Hrvaške, Ljubo Jandrič iz Bosne in Hercegovine, Dušan Ćulum iz Srbije, Ćamil Sijarić iz Bosne in Hercegovine, Đorđe Miliša iz Hrvaške, Radovan Ždrale iz Srbije, Dušan Savić iz Bosne in Hercegovine, Dušica Milanović Marika iz Srbije, Đorđe Radišić iz Hrvaške, Miloš Kordić iz Hrvaške, Avdo Mujkić iz Puračiće, Alija Krasnići iz Kosova, Bajram Haliti iz Srbije, Rinaldo Diricchardi Muzga iz Slovenije, Jožek Horvat Muc iz Slovenije, Dragoljub Acković iz Srbije in Rajko Đurič iz Srbije.
Kristjan Horvat
