V MIKK-u je vodil grafitarsko delavnico
V svoja dela vnaša zvite figure iz preprostih geometričnih likov in črt, ki jih ne opredeljuje kot moške ali ženske. Daje jim vlogo bogov, mitov ali demonov, postavlja jih pred kuliso urbane arhitekture v močno obarvana ozadja, ki delujejo kot nekakšen sloj občutkov ali sanj. Sam pravi, da se ne obremenjuje toliko s sporočili svojih del. Teme črpa iz okolja, v katerem se giblje, ali iz glasbenih tekstov. »Teme ali sporočila se nanašajo na čisto vsakdanje stvari, ki jih ponavadi ne opazimo, so pa zelo pomembne,« dodaja Purgaj. Zaenkrat ustvarja sam, vendar se ne brani sodelovanja z drugimi.
Purgaja smo povprašali tudi, če svoje umetnije na ulici ustvarja na legalen ali ilegalen način. »Na ulici ustvarjam samo, če poteka kakšen projekt ali če imam dovoljenje za kakšno steno. Do sedaj sem ustvarjal na bivši vojašnici v Gornji Radgoni, na Ekonomski šoli v Murski Soboti, v murskosoboškem parku ter v MIKK-ovih prostorih. Seveda bi bilo dobrodošlo, če bi dobil na razpolago kakšne stene, kjer bi laho ustvarjal. V Murski Soboti je kar nekaj takšnih sten, ki so počečkane z brezveznimi stvarmi in bi jih lahko polepšali s kakšnimi poštenimi grafiti ali poslikavami. Seveda bi zato potreboval dovoljenje,« o svojem delovanju razlaga mladi ulični umetnik.
Kljub temu da je ulična umetnost pojmovana kot alternativa prevladujočim oblikam izražanja, se nekateri ulični umetniki povezujejo tudi s takšnimi korporacijami, kot je Nike. Pugaj pravi, da nima nič proti takšnim sodelovanjem, saj se mnogi ustvarjalci tako preživljajo. Vendar dodaja, da je lepo, če ti ljudje ostanejo zvesti sebi ter na vsakih toliko časa še vedno pokažejo svoja osebna dela, ki niso namenjena zgolj služenju denarja.
V določenih kulturno-umetniških krogih pa je tudi že dlje časa aktualna debata, ali je naj mesto grafitov striktno na ulicah ali naj se ti izdelki razstavljajo tudi v raznih institucijah, kot so galerije ali muzeji. »Ne strinjam se s tem, da bi street art moral biti formiran samo na ulicah. Zame je zanimiva stvar, da je že pračlovek delal poslikave po jamah, skalah ter tako upodabljal svoje zgodbe. Aborigini so naprimer delali poslikave rok tako, da so z usti razpršili barvo čez svojo roko in pustili odtis na steni. Ta je viden še danes in je hkrati kulturna dediščina ter alternativna primitivna umetnost. Moje mnenje je, da je to ena prvih vej street arta/grafitov ter da ta "alternativna" umetniška zvrst zagotovo spada v muzeje, galerije in tudi na ulice,« podaja svoj pogled na to tematiko Purgaj, ki je v MIKK-u vodil tudi grafitarsko delavnico.
