Odprtje razstave je potekalo v sinagogi v Lendavi, kjer sta se s svojimi fotografijami predstavila avtorja, ki se resno ukvarjata s kreativnim izrekom v fototehniki na temo Osamljeno drevo. Kot je razvidno že iz samega naslova, so bila glavna tema drevesa, ki so prikazana z različnih zornih kotov, stanjih in v vseh poletnih časih. Tako smo priča velikim in edinstvenim drevesom v sončni svetlobi zgodaj zjutraj ali v poznem popoldnevu, v vsem svojem razkošju poleti ali v vsej svoji osamljenosti in skrivnostnosti pozimi.
Avtorja pravzaprav drevo izenačujeta s človeškim bitjem. Tako drevo ni več samo drevo, ampak prek fotografije dobi človeške lastnosti osamljenosti, ranljivosti in interesne podrejenosti drugim. Zavemo se, da je drevo, kakor tudi človek, v veliki meri podrejeno okolju, torej naravi. Kljub temu pa drevo s svojo vitalnostjo in vzdržljivostjo sporoča in daje občutek mogočnosti in kljubovalnosti.
Fotografije so zelo pisane, živahne, žive, včasih pa tudi skrivnostne, saj sta jih avtorja ujela v njihovem brezčasu, skupaj z osamljenostjo, ki pa niti ne izstopa tako zelo, saj so drevesa obkrožena s polji, cvetlicami, zelenjem in s svetlobo. Poleg zanimivih fotografij so bili obiskovalci deležni tudi glasbenih točk mladega pianista, prijetnega ozračja, dobre hrane in domače kapljice.
Avtorica: Mateja Sobočan
