Pišemo leto 2087. Francoz, Madžar, Nemec/Avstrijec, Anglež/Američan in prekmurski Rom bi vas najverjetneje v svojem jeziku vprašali: Parlez-vous français? Beszélsz magyarul? Sprichst du deutsch? Do you speak English? Tu vakeres romani čhib? Slovenec iz prihodnosti bi z lahkoto odgovoril z Oui, bien sûr. Igen, persze. Ja, freilich. Yes, of course. He, me vakerav romani.
To jezikovno situacijo si je mogoče zamisliti v neki idealni prihodnosti, v kateri so se uresničili cilji Jana Figela, evropskega komisarja za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in večjezičnost. Letnica 2087 simbolno ponazarja točno 200 let, odkar je dr. Ludovic Lazarus Zamenhof v Varšavi izdal prvo slovnico trenutno najbolj razširjenega umetnega mednarodnega jezika Esperanto, cilj katerega je bil olajšati komunikacijo mnogojezičnega sveta. Sama beseda 'esperanto' pomeni 'tisti, ki upa'.
Velikokrat omenjena beseda, ki ima tako magičen pomen, je multikulturnost. Ta večkulturnost je dejstvo. Prostorsko obsega Evropo, časovno pa nedoločeno prihodnost, čigar nosilci so otroci in vse prihodnje generacije otrok. Vse to zahteva troje:
- spremembo modela poučevanja tujih jezikov (učiti se vsaj dveh tujih jezikov – čim bolj zgodaj, tem bolje – t. i. strategija "materinščina plus dva"); v najzgodnejšem otroštvu izpostavljati otroka tujejezičnim risankam in spletnim stranem za otroke),
- nov pogled na Evropo (in posledično ves svet) kot veliko vas večih jezikov na majhnem prostoru, kjer samo z maternim jezikom ne bomo uspešni,
- spremenjen, odprt odnos do drugih narodov in manjšin, manj razširjenih jezikov in marginalnih skupin (osnovno obvladovanje jezika z manjšino, s katerimi si delimo življenjski prostor; spodbujanje učenja jezikov s strani staršev, šole, občine, države).
Ob tem dnevu bi se prebivalci globalne vasi Evrope morali spomniti, da je znanje ne samo enega, ampak večih tujih jezikov leto za letom pomembnejše, saj nas način življenja vedno znova pripelje v pogovor s tujcem ali sosedom (v Sloveniji npr. Madžar, Italijan, Rom, Hrvat, Avstrijec). Anketa med četrtošolci Oš Louisa Adamiča so na vprašanje "Zakaj se učimo tujih jezikov?" podali naslednje zanimive odgovore:
- zaradi obiska tujih dežel,
- da lahko dobiš dobro službo,
- angleški jezik je tako razširjen po svetu, da je pomemben za sporazumevanje,
- športniki morajo znati tuji jezik, ko potujejo v tujino,
- zaradi učenja, veliko strokovnih knjig je v angleškem jeziku,
- potrebuješ ga na morju,
- če se v tujini izgubiš,
- pri nas lahko pomagamo tujcem, ki sprašujejo po poti,
- lahko se pogovoriš z otroki prijateljev, ki so na obisku pri starših,
- vedno pride prav na službenem potovanju,
- v švici si izredno dobro plačan, če znaš 4 tuje jezike,
- da se bomo lahko pogovarjali v Gardalandu,
- na morju, na Hrvaškem imam prijatelja, jaz njega učim slovensko, on mene hrvaško,
- angleški jezik bom uporabila v Firencah,
- angleško se bom pogovarjal s prijateljico iz Kanade, ki ne zna slovensko,
- ko te ustavijo policaji, je dobro, da se znaš sporazumeti v njegovem jeziku. Itn.
Več kot očitno je, da je vsakemu otroku jasno, da se samo z enim jezikom ne pride daleč. Zato je evropski dan jezikov imenitna priložnost, da vedno znova:
- opozorimo javnost na velik pomen znanja in učenja jezikov, maternega in tujih, ter na vlogo, ki jo imata pri tem vrtec in šola;
- vzdržujemo in promoviramo bogato evropsko jezikovno in kulturno raznolikost,
- pripomoremo k poznavanju in upoštevanju vseh evropskih jezikov, tudi tistih z manjšim številom govorcev;
- omogočamo in spodbujamo znanje in učenje slovenskega jezika v domovini in zunaj nje;
- spodbujamo vseživljenjsko učenje jezikov kot odgovor na gospodarske, družbene in kulturne spremembe v sodobni Evropi in kot način osebne izpopolnitve.
Naj zaključim z mislijo komisarja Figela: "Kalifornijska vina so zelo dobra, a se zaradi tega ne bomo odpovedali dobrim evropskim vinom. Enako je tudi z jeziki." Angleščina je jezik politične in gospodarske moči, so pa ostali jeziki prav tako pomembni, še posebej na področjih tesnih stikov med narodi oz. manjšinami, kot je Slovenija ali naša pomurska regija.
