Kaj prinaša nov Zakon o medijih?
V sredo je parlamentarni Odbor za kulturo, šolstvo in šport zakon tudi potrdil. Okoli 50 dopolnil zakona je bilo zavrnjenih, med njimi so bila nekatera predlagana tudi s strani stroke. Narejenih je bilo le nekaj kozmetičnih popravkov, ki pa bistveno na zakon ne vplivajo. Tako je bila spremenjena točka, po kateri ne bo treba objaviti popravka, nesorazmerno daljšega od novinarskega besedila, na katerega se nanaša.
Prav širitev pravice do popravka je poskrbela za negodovanje med stroko. Pravica do popravka in odgovora je zapisana že v zdajšnjem zakonu, ki pa tega področja ne ureja tako strogo, kot bi ga naj novi zakon. Zato se pojavljajo pomisleki o posegu v uredniško avtonomijo. V Društvu novinarjev Slovenije menijo, da je pravica do popravka v medijih razširjena "na absurdno raven" in bi bila lahko tudi ustavno sporna, saj posega v pravico do svobode izražanja. Zakonodajalec razširitev pravice do popravka in odgovora utemeljuje z željo po izenačenju moči med mediji in posameznikom, ki naj bi bil premalo zaščiten. Po mnenju Mirovnega inštituta naj bi pravo rešitev predstavljala uvedba samoregulacijskih in soregulacijskih mehanizmov v medijih, ki pa jih nov zakon ne predvideva.
Za razpravo so poskrbele tudi novosti na področju financiranja medijev. Novela zakona med drugim določa spremembe pri državnem financiranju programskih vsebin, s katerimi želi država doseči večjo pluralnost medijev. Denarno pogačo, ki naj bi vsako leto znašala več kot milijardo tolarjev, bo na podlagi javnega razpisa posebna strokovna komisija, ki jo bo določil kulturni minister, razdelila med radijske in televizijske programe s statusom lokalnega, regionalnega in študentskega programa, del pa naj bi dobile vsebine drugih medijev, razen RTV-ja. Nasprotniki tej točki so se našli predvsem na opozicijski strani, saj takšna določitev po njihovem mnenju dopušča možnost pristranske razdelitve proračunskih sredstev. Tako bi naj obstajala možnost, da bodo na javnem razpisu uspeli mediji, ki bodo v svojem poročanju izrazili naklonjenost vladi oz. bodo poslušni. Poleg novega načina financiranja naj bi pluralnost medijev prinesla tudi izboljšava sistema podeljevanja soglasij za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža v izdajateljih medijev. S sprejemom predlaganih rešitev naj bi bil nad koncentracijo v medijskem prostoru v Sloveniji omogočen boljši nadzor.
Nov zakon prinaša novosti tudi na področju predvajanja pornografije in pretiranega nasilja na televiziji. Takšne vsebine novela prepoveduje, če bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok ali mladostnikov. Po novem zakonu bo morala slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev predstavljati najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe radijskih in televizijskih programov. Za programe posebnega pomena bo ta delež znašal 25 odstotkov, za vsak posamezni program RTV Slovenija pa 40 odstotkov.
če potegnemo črto: Nov zakon prinaša nekaj novosti, vendar pa predvsem že zdajšnjo ureditev mnogo bolj konkretizira. Po eni strani to prinaša več jasnosti v tolmačenju zakona in manj zakonskih lukenj, po drugi strani pa se na nekaterih področjih upravičeno bojimo za pravico do svobode govora. Gre za zelo občutljivo področje, kjer prihaja do kolizije med pravicami posameznika in pravico do svobode govora. Prihodnost bo pokazala, če bo ta ureditev uspešna.
