Predstavitev knjige bo v Gradcu
Poezije, ki so bogato opremljene z reprodukcijami krpank slikarke Cvetke Hojnik, bodo izšle v kar štirih jezikih. Tako je knjiga prevedena v madžarščino, hrvaščino in nemščino. Sicer pa je izdelek del širšega skupnega avtorskega projekta, ki je vključen v ciklus likovnih in literarnih dogodkov, ki bodo letos potekali v Avstriji, na Madžarskem ter na Hrvaškem.
Z besedilom Najine posončnice Lainšček in Hojnikova pojasnjujeta svoj konceptualistični pristop:
»švedski pisatelj Torgny Lindgren je v svoji literarni mojstrovini Lepa Merab opisal krojača Molina, ki se je sicer v Jörnu res izučil obrti, »a karkoli je sešil, ni bilo dobro«. Suknjič je bil preozek v pasu ter grozno širok čez ramena, plašč je bil tako majhen, da ga ni bilo mogoče zapeti, obleka pa se je vlekla postrani. Zaradi tega je nesrečni Molin dan za dnem izgubljal stranke in je naposled šival le še modre delovne obleke, ki jih je prodajal na sejmu v Lyckseleju. Nekega večera pa je iz obrezkov blaga naredil prtiček in na njem z modrimi črkami izvezel: VESELITE SE S STRAHOM!
Nastal je njegov prvi prtiček s sporočilom, za katerega je takoj našel kupca, in povsem obubožani krojač je odslej šival le še prtičke, ki so jih ljudje sproti pokupili. V nekaj mesecih so imele vse hiše v okolici stenske prtičke, zato jih je njegova lepa žena kmalu začela prodajati tudi v drugih mestih.
Tako se začenja čudovita zgodba o krojaču, »ki je šival besede«, njena metaforična razsežnost pa je vgrajena v najino idejo o pesniškem in likovnem projektu z naslovom Posončnice. Posončnica ali heliotrop je seveda rastlina, ki simbolizira vrteče se sonce ali premično svetlobo, katere vir je sonce. Cvet heliotropa je ontofanija svetlobe. V grški legendi je Klicijo ljubilo Sonce, potem pa jo zapustilo zaradi ljubezni drugega dekleta. Neutolažljiva Klicija je shirala od žalosti in se spremenila v rastlino, ki se vedno obrača za soncem kot za izgubljenim ljubimcem. Simbolizira poraz v boju s strastjo in dojemljivost za vpliv ljubljenega bitja. Prav ta njena simbolna vrednost je tematizirana v pesniškem in likovnem dejanju z naslovom Posončnice.
Poezija, ki je sicer narativno izhodišče skupnega projekta, se vsebinsko navezuje na tradicijo ljudske pesmi. Gre za prepoznavanje palimpsestov in mestoma tudi za simulacijo preprostih verzov in sloganov, ki se pojavljajo na stenskih prtičkih, lectovih srcih, v spominskih knjigah ipd. Njihova vsebina je osredotočena na čustvovanje v ljubezenskem razmerju, pri čemer so v pretežni meri uporabljene primere iz narave. Tako nastaja podlaga za svojevrstno in deloma krajinsko opredeljeno likovno govorico, katere genius loci so seveda specifični panonski ambienti.«
