Pravljičar in magister socialnega dela s prekmurskimi koreninami, Franci Rogač že več kot desetletje piše in ustvarja za otroke.
Starša oba rojena na Goričkem
Njegova starša sta iz Goričkega, mama se je rodila v Motovilcih, oče pa v Serdici. Do petnajstega leta sta živela v Prekmurju, nato sta se odselila v Ljubljano. Oče je že umrl in je pokopan v Serdici, mama pa zdaj živi pri Gradu.
Najbolj pogreša mir ter prijaznost in gostoljubnost ljudi
Odkar živi v Ljubljani, najbolj pogreša mir, prečudovito pokrajino, prijaznost in gostoljubnost prekmurskih ljudi.
»Zato že 41 let redno obiskujem Prekmurje, in na oddih prihajam k svojim sorodnikom. Tam obiščem tudi svoj najljubši lokal v Nuskovi,« doda Franci.
Prvo pravljico napisal pred petnajstimi leti
Prvo pravljico z naslovom Izgubljena slončica je Franci napisal leta 2001, leto dni kasneje pa jo je tudi izdal. Napisal je še pravljice: Prašiček in čarobna zvezdica, Pravljica o gozdnem škratu, Rezka premaga led, Nosku se zgodi čudež, Luna, Ključ brezdomca, Hrči Smrči, Kresniček Bal/ Bal the firefly, pa je prevedel tudi v angleški jezik.
»Zdaj pišem dve novi pravljici. Ena govori o veverički, druga pa o duhu-duhcu,« nam zaupa pravljičar.
Želi si hiške na Goričkem
V Ljubljani se več ne počuti dobro, zato bi rad čim prej kupil majhno hiško na Goričkem.
»Tam bi živel do konca svojih dni ter pisal nove pravljice. To bi pomenilo tudi uresničitev mojih sanj.«
Njegov moto je, da naj vsi sledijo svojim sanjam in vsaj delček teh, tudi uresničijo. Vsem mladim pisateljem pa sporoča, da naj se ne ozirajo na to, kaj drugi rečejo. Hkrati pa naj pišejo s srcem.
Tadeja Lepoša
