Nedeljsko popoldne v kraju z nekaj več kot 200 krajani, kjer je v petek popoldne prav vse pretresla vest, da je pod nogometnim golom tragično preminul 12-letnik, je bilo mirno. Tudi nenavadno tiho, in to povsem razumljivo.
Redki ljudje, ki so bili zunaj v Sodišincih, so mrkih pogledov le s težavo spregovorili o nesrečnem dogodku in mladeniču, ki ga je tega dne, med popoldansko razigranostjo s še dvema prijateljema, pokopal nogometni gol.
»Vsa vas žaluje. Na vaško-gasilskem domu je črna zastava, isto je tudi na šoli, ki jo je obiskoval,« je pripovedovala ena od bližnjih sosed, ki ne želi biti imenovana.
Petkovega dneva se spominja po soncu, ki so ga v popoldanskem času prekrili črni oblaki. »Tega dne popoldne pa me je naenkrat zmotilo glasno kričanje in strašni jok. Stopila sem iz hiše in zagledala reševalce, ki so se borili z njegovo življenje. A žal jim ni uspelo,« je dejala sogovornica in dodala, da se ti otroci niso igrali prvič na tem igrišču, ki je v neposredni bližini hiše njegovih staršev.
»Pogosto sem slišala otroško veselje, zdaj ga verjetno ne bom več nikoli,« je sklenila in si brisala solzne oči.
Smrt je močno pretresla tudi vse zaposlene v Osnovni šoli Tišina.Tamkajšnje vodstvo naj bi se že v soboto njihovemu učencu poklonilo v spomin, udeležili pa naj bi se tudi vseh drugih žalnih slovesnosti.
