Zoran Jankovi?, župan Mestne občine Ljubljana
Zaposleni v Mercatorju so jokali za njim, ko je zaradi, kot sam pravi, političnih interesov moral zapustiti mesto predsednika uprave našega največjega trgovskega sistema. Svoje in obče ljudsko zadovoljstvo je ponovno potešil lanskega oktobra, ko je na županskih volitvah v Ljubljani gladko premagal tekmece. čeprav ga mnogi vidijo kot bodočega vodjo levice, še vedno vztraja, da ne bo neposredno vstopil v politični prostor. In zaljubljen v šport, v svojem stilu samozavestno trdi, da bo stadion v Ljubljani stal naslednje leto.
Dobrih šest mesecev na županskem stolčku je za vami. Se vam kolca po managerski vlogi?
Sploh ne, saj je ta vloga v bistvu še vedno ista, navznoter je to še vedno managerska vloga, torej na interni organizaciji. Zame ni nobene spremembe v sistemu dela znotraj organizacije.
In katera vloga vam je ljubša?
Vem, da sedaj zelo uživam, in to mi je ugajalo tudi prej. Imam srečo, da zmeraj najdem pravi motiv. Nekoč v prihodnosti, ko bom delal izračun svojih aktivnosti, ko bom šel v pokoj, se bom mogoče lahko odločil. V bistvu je odgovor zame zelo preprost. Vsak dan sem na dopustu. Enako sem delal tudi prej, v Mercatorju.
Kaže, da se še vedno niste sprijaznili z dogajanjem v Mercatorju dve leti nazaj. Na spletni strani Mestne občine Ljubljana tako piše, da ste bili s strani največjih lastnikov nekrivdno razrešen. Kdo so tisti, ki ste jim to krivdo pripisali?
Zelo sem se sprijaznil s tem, da sem bil razrešen, že pred letom in pol. Formalno me je razrešil nadzorni svet, pri čemer je bilo glasovanje 6 proti 6. Proti razrešitvi so bili glasovi Mercatorjevih zaposlenih. Odločil je glas predsednika nadzornega sveta. Ta razrešitev je bila nekrivdna. Sicer pa je šlo za ekonomsko-poslovne razloge zaradi menjave lastništva. Podobne razrešitve so bile v Sloveniji v zadnjih dveh letih dejansko nekoliko nenavadne. Ljudje, ki te prvič vidijo v življenju, ti čestitajo za vse, kar si naredil, potem te pa naslednjo minuto razrešijo. In potem sem predsedniku nadzornega sveta, ki je glasoval za mojo razrešitev v Mercatorju, povedal, da je to hinavščina, in ni ugovarjal.. Dejstvo je, da sta razrešitev zahtevala nova lastnika Pivovarna Laško ter Istrabenz, in to je bilo narejeno v soglasju z najvišjimi predstavniki vlade.
Politični interesi torej?
Ta zgodba je že stara, to sem že večkrat komentiral. V principu je šlo za kombinacijo interesov, mi (Mercatorjeva uprava) pa smo bili cena za to.
Venomer ponavljate, da niste politik. županske vloge v sodobnih sistemih so podvržene političnim. Kakšno vlogo si pripisujete v okviru kompromisov politike?
še vedno mislim, da nisem politik. Ne vem, zakaj bi bile županske vloge temu podvržene. Konec koncev, ko gre za vprašanje reda, varnosti, čistoče mesta, novih projektov, kanalizacije in vodovoda, to nima prav veliko skupnega s politiko. Kompromisi v politiki? Zaenkrat še vedno sledimo svojim ciljem. Za programom, ki smo ga naredili pred volitvami, gre za 22 projektov, še vedno stojimo. To je eno področje. Drugo področje je odnos z vlado oziroma državo, ki ne more biti odvisen od tega, kako se imata predsednik vlade in župan glavnega mesta rada. In tretje področje je sprememba filozofije zaposlenih v mestni upravi. Ne zdi se mi, da bi delal kakšne kompromise.
O spremembi filozofije zaposlenih ste govorili že pred volitvami. Kje se kaže ta inovacija, ki je prej ni bilo?
Zaposleni se moramo zavedati, da smo tukaj zaradi Ljubljančanov, da smo jim na uslugo in da smo njihov servis. Zato moramo svoje naloge opravljati čim hitreje, učinkoviteje in še z nasmehom. Prva sprememba, ki smo jo za Ljubljančane naredili, je nova sprejemna pisarna za potrebe občanov skupaj z blagajno Holdinga ter spremenjen delovni čas. Prvič nudimo vse storitve na enem mestu, vsak delovnik od osmih do petih, ob petkih pa od osmih do enih. Tukaj je dobro vidno, da smo resnično prisluhnili potrebam Ljubljančanov. Prej je bil delovni čas samo do treh oziroma do enih. če je želel posameznik urediti kakšen dokument ali plačati storitev, je moral vzeti dopust. Sedaj končno počasi spoznavamo, da smo vsi skupaj v tej službi zato, da smo na uslugo Ljubljančanom.
Menite, ali v ostalih slovenskih občinah praksa enaka ali gre v vašem primeru za neko noviteto, ki ni stalnica?
Ne vem, s tem se ne ukvarjam. Vsaka občina ima pravico, da si izbere župana po svojem okusu. Vem samo, da sem na začetku volilne kampanje zapisal, da si želim evropsko, prijazno, odprto in učinkovito mesto ter da bomo vse storitve za Ljubljančane opravljali z nasmehom. Kaj počnejo drugje, bodo ocenjevali drugi. Spremenjena filozofija verjetno ni neka noviteta, je pa nova v Ljubljani.
Ena vaših predvolilnih obljub, ki jo lahko dojemamo kot vseslovensko, je nogometni stadion. Pojavljajo se prvi pomisleki glede letnice njegove gradnje. Kdaj bo stal?
Leta 2008.
Torej še vedno vztrajate pri tej letnici?
še vedno vztrajam pri tej letnici: če bo vse po sreči, bomo v prihodnjih dveh mesecih izvedli razpis za investitorja. Pri projektu je sicer prišlo do nekaterih zapletov, ki jih ob pisanju volilnega programa nismo poznali. Določene službe v mestni upravi so namreč v lanskem letu zemljišče neupravičeno vrnile privatnemu lastniku, zaradi česar smo načelnici pristojnega oddelka prekinili delovno razmerje.
Na predvolilnem soočenju ste na javni RTV napovedali Katanca na selektorskem stolčku. Kakšen vpliv ima župan Ljubljane na odločitev, kdo bo selektor nogometne reprezentance?
Nobenega. Razen odločitve Katanca. Povedal sem, da bo na razpolago reprezentanci. Sam mi je rekel: »Ko zgradiš nov stadion v Ljubljani, sem pripravljen biti selektor.« Menim, da je najboljši selektor, ima zmagovalno miselnost in igralci mu verjamejo. Stvar Nogometne zveze Slovenije pa je, ali ga bo vzela.
Stadion leta 2008, kdaj pa Katanec?
Nogometna zveza se bo odločila. Po najinem dogovoru pa jim bo na razpolago, ko bo stadion odprt.
Po začetnem konfliktu z vlado, ki vam je odščipnila del finančne pogače, so se pokazali prvi obrisi odnosa med vami in premierjem Janšo. Zakaj tako hladen odnos?
Zato sta vedno kriva dva. V preteklosti sva se malo srečevala, predvsem na športnih tekmovanjih, neposrednega spora nisva imela nikoli. Vsak od naju si izbira svoj krog prijateljev in to je čisto logično. že prej sem povedal, da ta odnos sploh ni pomemben v smislu prijateljskega, tu mora vladati neko vzajemno spoštovanje. Država in glavno mesto morata delati z roko v roki, če hočeta, da se razvija. Mi smo opravili vse pogovore, tako ministri in podžupani. Pogovori so zaključeni. čakamo samo še na zadnji pogovor Janša-Jankovi?.
Kdaj bo ta pogovor?
Jaz sem na razpolago.
In Janša?
To pa njega vprašajte.
Naslednje leto bomo predsedovali Evropski uniji. Vlada bo rabila Ljubljano in obratno. Boste tudi vi podpisali kakšen sporazum o »nenapadanju«, kot bodo, kot kaže, to storile opozicijske sile?
Ne, ne vem, zakaj bi podpisali takšen sporazum. še zmeraj trdim, da morata država in Ljubljana delati z roko v roki, če se želita uspešno predstaviti Evropi. Z naše strani smo dali pobudo, da se dobimo z državnimi predstavniki in uredimo odnose. Izpostavili smo mnoge točke, mnogo teh je povezanih tudi s čim boljšo predstavitvijo Ljubljane in države v svetu in predvsem v Evropski uniji v času našega predsedovanja. Pri dogovarjanju je treba doseči, da se Ljubljani vrne tisto, kar ji je bilo odvzeto. In ta odščipnjen delček ni bil majhen, ampak gre za najmanj 43,8 milijonov evrov. Ta denar mora Ljubljana dobiti nazaj. Funkciji sta ločeni. Sam sem na čelu ekipe, ki vodi glavno mesto. Predsednik vlade je na čelu ekipe, ki vodi Slovenijo, in ne vidim razloga, zakaj bi podpisovali kakšen poseben akt. Načrtujemo namreči podpis dogovora oziroma pismo namere, ki ureja odnose med glavnim mestom in državo.
Lahko predsedovanje Slovenije Evropski uniji Ljubljano kot točko centrale še dodatno punktualizira?
Slovenija je tako majhna in dejstvo, da je Ljubljana glavno mesto, pomeni zanjo prednosti in slabosti. Vsak dan v Ljubljano, tudi zaradi tega, ker je glavno mesto, vstopi v povprečju čez 130 tisoč avtomobilov. Zdi se logično, da so glavne funkcije v prestolnici. Tako je povsod po svetu. Samo predsedovanje Slovenije Evropski uniji Ljubljane dodatno niti ne bo izpostavilo kot točko centrale, kajti ta srečanja na najvišjem nivoju se bodo odvila na Brdu in v Bruslju. Toda že zdaj vemo, da bo v Ljubljano prišlo 13 tisoč ljudi iz cele Evrope, ki bodo spremljali to predsedovanje, in za njih je potrebno poskrbeti. Zato menim, da se kaj posebnega v teh šestih mesecih na tem področju ne bo zgodilo.
Slovensko gospodarstvo po zadnjih podatkih doživlja pozitivne trende. Vseeno delujemo kot plehka kapitalistična država z duhom preživetega socializma. Je slovensko gospodarstvo dovolj močno in pripravljeno se soočiti s svetovnim oziroma evropskim? Janša nenazadnje hoče Slovenijo kot svetilnik Evrope …
Absolutno. Strinjam se z izjavami, ki sta jih v preteklosti dala predsednik Kučan ter predsednik Drnovšek, en kot predsednik države in drug kot predsednik vlade, o prehodu Slovenije iz Jugoslavije v samostojno državo in uspešnem preboju v Evropsko unijo. Zaluge sta namreč pripisala ravno dobremu slovenskemu gospodarstvu. Menim, da ima Slovenija izredno dobre managerje. 70 odstotkov najboljših je ekonomistov. Imamo dobre univerze in dobre fakultete, tako da verjamem, da smo čisto konkurenčni celotnemu svetovnemu gospodarstvu. Sedaj pa potrebujemo še urejeno makroekonomsko okolje, kjer se bo za dolgo časa naprej poznalo pravila igre. Mislim, da smo kot država s svojo administracijo še vedno predragi, zato je potrebno zagotoviti racionalizacijo na dolgi rok in pustiti podjetja, da delajo.
Je država še vedno preveč vpeta v gospodarstvo?
To je dejstvo.
Mi?o Mrkai? v svoji knjigi To so bile svete krave govori o nepripravljenosti oblastnikov na reforme in liberalne ukrepe. Od napovedanih reform aktualne vlade je ostalo bore malo. Ste jih vi osebno podpirali?
Menim, da so reforme nujne. In umik od vseh reform po mojem ni pravi. Reforme se navadno izvajajo na začetku mandata, kajti nobena reforma ni priljubljena. Je pa Mi?o Mrkai? glede tega za moj okus preveč liberalen. Vse bi prepustil trgu in mislim, da to ni prav. Tudi zgled Amerike, ki mu v življenju sledi, ni pravi. Ohraniti pravo ravnovesje med socialno državo, strpno državo in tržno ekonomijo je umetnost. Mnogi tujci, ki obiskujejo Slovenijo, nam to zavidajo - javno zdravstvo, javno šolstvo - tu smo res dobri. Je pa pri tem treba najti prave elemente, ki bodo omogočili vodilnim v teh organizacijah, da bodo delali racionalno, produktivno in v korist prebivalstva. Reforme kot take sem podpiral, predvsem na področju znižanja stroškov. Kajti razlaga, da bo celotna reforma prinesla prehod na enotno davčno stopnjo, je bila pravljica. To bi bilo zelo enostavno. V vseh podjetjih bi samo spremenili sistem bilanciranja, in bi bila stvar urejena. Primerjava z državami, ki so manj razvite, kot je bila Slovaška, je bil slab primer. Ključen problem pri reformah je bil spet, kje so stroški, ki so nepotrebni in jih je treba na nivoju države odpraviti, da bodo prispevki, ki se plačujejo za socialno državo, nižji. če gledamo, da so naši prispevki na plače najvišji v Evropi, tako kot tudi prispevki na zaposlene, to kaže, da smo kljub tem izdatkom še vedno uspešni. Kljub temu pa bo do teh reform prej ali slej moralo priti.
V zadnjem času slovenski politični prostor doživlja velike premike na levici. Kako jih komentirate?
To je normalen del življenja, to je ciklus. Premiki se dogajajo na obeh straneh. V principu se je stranka, ki je bila dolgo na oblasti, razformirala na več delov. Menim, da levica išče novega vodjo. Po mojem mnenju smo imeli do sedaj v Sloveniji tri politike, ki so izstopali. Predsednik Kučan kot prvi, Drnovšek kot drugi in Janša kot tretji. Zdaj se pa išče četrti.
Bi lahko to bil Pahor?
Ja, to bi lahko bil Pahor.
Ste eden izmed ustanovnih članov Foruma 21. S kakšnim namenom ste pristopili?
Iz dveh razlogov. Bil sem ponosen, ker me je povabil predsednik Kučan. Smisel celega foruma je bil, da bi bila to neka nova družba, družba ljudi, ki bi lahko o pomembnih temah za razvoj, ne le Slovenije ampak tudi širše, dali svoje misli in ideje. Na področju ekonomije sem se udeleževal teh razprav. Bil sem na dveh ali treh srečanjih, ki so bila za moj okus vrhunska. Ko je bil na primer prisoten zdajšnji italijanski premier Prodi in ko je bil na obisku bivši danski premier Rasmussen. Zame so bile to zelo poučne lekcije.
Je lahko Forum 21 leglo bodoče stranke oziroma zakaj se niste vključili v odprt prostor na levici?
Forum 21 ni stranka in ne bo stranka. Večkrat je bilo jasno povedano, da je odprt za vse, ki želijo priti in sodelovati pri razvoju Slovenije.
V mandatu prejšnje vlade ste skozi prizmo gospodarstvenika dobili vpogled v delovanje leve politične opcije. Kako močan vonj po klientelizmu in korupciji je puščala?
že takrat, še v prejšnji funkciji, sem o tem govoril na srečanju Foruma 21 na Pravni fakulteti. Bilo je govora o treh k-jih, torej klientelizmu, korupciji in kriminalu. Ampak moram preprosto povedati, da se mi je ta stvar zdela popolnoma brez pomena. Bil sem največji kupec v državi in v Mercator v osmih letih ni prišel nobeden, ki bi govoril o kakšni korupciji, kriminalu ali klientelizmu. Tudi leto in pol po tem, ko so me zamenjali v Mercatorju in ko so v bistvu iskali, da bi lahko našli karkoli, bi lahko bilo vezano na te k-je, ni bilo nič. Zdi se mi, da je bilo teh stvari v gospodarstvu zelo malo. Primeri, ki so se zgodili, pa so bili vezani na določeno opcijo. Vsaka vlada ima neko stalnico. Ko si na oblasti, si kot luč, pod katero je sicer lepo biti, vendar tja prihaja tudi mrčes.. Da bi pa bil to nek močen pojav? Tega nisem zaznaval. Tudi sedaj menim, da ga ni.
še vedno vztrajate, da ne boste neposredno vstopili v politiko?
Sem župan tega mesta. Predstavil sem projekte, menim, da se zdaj že vidi, kaj vse delamo, tako da sem zelo zadovoljen s tem svojim položajem.
Se bojite, da bi ob vstopu v politiko izgubili kredibilnost?
Ne gre za to, da bi se bal. Gre za tisto osnovno vprašanje motiva. Ko sem odšel iz Mercatorja, sem dolgo časa iskal motiv, kaj bi bilo tisto, kar bi mene tako zanimalo, da bi bil v bistvu tam na dopustu. Takrat tudi slučajno nisem mislil, da bom kandidiral za župana. Bilo je enkrat konec junija lani, ko sem se odločil, in takrat bi lahko bilo tudi isto vprašanje. V prejšnji dobi Mercatorja sem dobil vse možne managerske nagrade, ki obstajajo v Sloveniji, največ s strani direktorjev.V principu ljudje spoštujejo blagovno znamko, ki jo ustvarjaš s svojim delom. Zelo zanimive so tudi aktualne teme, ki so zelo razvpite v javnosti. Gratel, s katerim smo se dogovorili, da se držijo reda in delajo tako, kot jim Ljubljana predpisuje. Potem zgodba o Rogu, kjer smo prav tako uredili, da sta obe strani zadovoljni. Pa vrtičkarji, ki vedo, da tega ne morejo delati – večina med njimi je lope in opremo pospravila sama. Zato ponavljam, ne gre za to, da bi se bal. Ker če bi začel o tem razmišljati, bi verjetno začel delati napake. Sam enostavno sledim svojemu programu in cilju, da bo Ljubljana lepo mesto. S tem namenom smo predstavili tudi Vizijo Ljubljane 2025, ki jo je pripravil podžupan prof. Koželj. Odnos javnosti in volilni rezultat pa sta potem odraz tega dela.
čeprav Slovenija ni izrazito centralizirana država, Ljubljana predvsem zaostalim regijam »požira« intelektualni potencial, tudi ko ta zaključi z izobraževanjem. Intelektualni output in zaostalost tako sovpadata. Kako spremeniti ta trend?
Jaz celo mislim, da zdaj vlada obraten trend. Zaradi visokih cen nepremičnin v Ljubljani se je veliko mladih družin preselilo v sosednje občine. Za moj okus je v Sloveniji preveč občin. Povezanost z drugimi občinami v Sloveniji bo še lažja z dokončanjem avtocestnega križa.
Tudi za Pomurje …
Absolutno, Pomurje bo dobilo na prednosti. Lepota Pomurja bo prišla do izraza. Potem bo dejansko prišlo do tega, da bo Pomurje postalo zelo priljubljena izletniška točka, tudi za dnevne izlete. Da se vrnem nazaj. Ključ zgodbe je, da v Ljubljani mislimo obratno. Osebno sem dal nalog, da pripravimo načrt, kako bomo v mestu ponudili novih 50 tisoč stanovanj do leta 2025, tako da bo cena stanovanj padla in bodo mlade družine ostale v Ljubljani. Logično pa je, da se na nekaterih srečanjih drugje po Sloveniji razpravlja o tem. Trenutno, zaradi vseh potreb, tudi zaradi tega, ker je Ljubljana univerzitetno mesto in ima največ študentov, je pač največji intelektualni potencial v Ljubljani. To je dejstvo in jaz bi rad, da tako tudi ostane.
Ne podpirate tega, da intelektualni potencial ostane v regiji in na ta način posredno pripomore k hitrejšemu razvoju le-te?
Ljudje se bodo morali sami odločiti, kje bodo našli svoj cilj in motiv življenja. Tisti, ki najde pravo stvar, bo lahko šel tudi v svojo regijo. Tu gre v vsakem človeku za odnos med kombinacijo racionalnosti in emocij. Vsak vodilni in intelektualec mora imeti to kombinacijo v sebi.. Da bi se pa sam zavzemal za to, da bi ljudi »preganjal« iz Ljubljane, niti slučajno. Pravim, da bi si najmočnejši kader želel imeti pri sebi v Ljubljani.
