Danes začenja veljati nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo, ki uvaja pomembne spremembe za vse uporabnike.
Spremembe so zasnovane z namenom, da bi obračunavanje postalo pravičnejše in bolj pregledno, obenem pa spodbudilo uporabnike k bolj smotrni in učinkoviti rabi električne energije.
Novi model temelji na delitvi dneva na časovne bloke in sezonske prilagoditve, kar bo odjemalce spodbudilo, da svojo porabo prilagodijo času dneva in obdobju leta, ko je obremenitev omrežja največja.
Sistem prav tako prinaša nov način določanja obračunske moči, ki bo vplivala na višino stroškov omrežnine, zlasti za gospodinjstva in podjetja, ki uporabljajo večje količine energije.
Ta reforma električne omrežnine, ki jo je pripravila Agencija za energijo, bo vplivala na vse uporabnike električne energije v Sloveniji, zato je ključno, da se potrošniki seznanijo s podrobnostmi novih pravil in svojimi možnostmi za optimizacijo stroškov.
Tarife po časovnih blokih in sezonska prilagoditev
Novost, ki jo prinaša novi sistem obračunavanja omrežnine, je razdelitev dneva na časovne bloke ter uvedba dveh sezon – višje in nižje.
Višja sezona bo veljala med novembrom in februarjem, medtem ko bo nižja sezona v preostalih mesecih. Časovnih blokov je pet, znotraj posameznega dneva pa so trije, ločeni glede na delovne dni in dela proste dni.
Najdražji časovni blok bo v zimskem obdobju, ko je obremenitev omrežja največja, medtem ko bo v nižji sezoni omrežnina nekoliko nižja.
Največje breme za porabo bo v času največje obremenitve omrežja, ki se razteza med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro na delovne dni. V tem času bodo tarifne postavke lahko tudi do petkrat višje kot v manj obremenjenih delih dneva.
Po drugi strani bo v nočnih urah, med 22. in 6. uro, omrežnina najnižja, kar naj bi spodbudilo uporabnike, da preusmerijo del svoje porabe na ta čas.
Obračunska moč in spremembe za gospodinjstva
Ena ključnih sprememb, ki jih prinaša novi sistem, je obračunavanje omrežnine glede na obračunsko moč. Distribucijski operater bo na podlagi pretekle rabe določil dogovorjeno obračunsko moč za vsakega uporabnika, ki jo bodo lahko prilagodili glede na potrebe.
V prehodnem obdobju dveh let (2024–2025) se presežna moč za gospodinjske odjemalce sicer ne bo zaračunavala, vendar bodo uporabniki obveščeni o tem, če bodo presegli dogovorjeno moč.
Za povprečna gospodinjstva, ki ne uporabljajo energetsko intenzivnih naprav, kot so toplotne črpalke, naj bi po napovedih novi sistem prinesel nekoliko nižje stroške.
Po izračunih Agencije za energijo bo povprečno gospodinjstvo ob nespremenjenih navadah plačevalo manj za omrežnino, ki predstavlja približno četrtino celotnega zneska na položnici za elektriko.
Tudi za gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, vendar nimajo sončne elektrarne, bo nov sistem prinesel znižanje stroškov za omrežnino.
Kaj pa sončne elektrarne in poslovni odjemalci?
Pomembna sprememba zadeva lastnike sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa. Če proizvedejo več energije, kot jo prevzamejo iz omrežja, bodo še naprej oproščeni plačila za energijo in omrežnino, vendar se jim bo omrežnina za moč povečala.
To pomeni, da bodo morali lastniki sončnih elektrarn še posebej paziti na svojo porabo v obdobjih višje obremenitve omrežja, saj bo premik porabe v čas nižje omrežnine ključen za nižanje stroškov.
Za mala podjetja, ki so bila doslej obremenjena z administrativno določenimi močmi, naj bi novi sistem prinesel nižje stroške.
Po ocenah Agencije za energijo bo večina malih poslovnih odjemalcev plačevala manj za omrežnino, medtem ko se bodo stroški za odjemalce na srednji napetosti nekoliko povečali, in sicer med sedem in 25 odstotkov.
Največjo rast stroškov bodo občutila podjetja, ki so priključena na visoko napetost, saj se bo omrežnina v tem primeru lahko povečala za več kot 100 odstotkov.
Učinkovita raba in dolgoročne investicije
Glavni cilj sprememb obračunavanja omrežnine je spodbuditi uporabnike k bolj učinkoviti rabi električnega omrežja.
Agencija za energijo poudarja, da bi lahko z boljšo razporeditvijo porabe zmanjšali potrebo po velikih investicijah v širitev in nadgradnjo omrežja.
Po zadnjem razvojnem načrtu so potrebne investicije v slovensko omrežje za obdobje 2025–2034 ocenjene na 4,48 milijarde evrov. Novi sistem obračunavanja bi lahko pripomogel k temu, da bi del teh naložb zamaknili ali celo zmanjšali njihov obseg.
Komentarji (4)
Kuhanje žabe. Še malo, pa bomo vsi revni, seveda razen izbranih posameznikov?
Upam, da se motim.
Lekar ja, pa smeti kujriti, kradnejo ko vrane ej, pa nikomi nista...
Nižji stroški omrežnin - kaj nas farbajo.
Naj dajo konkretne izračune, npr. v višji sezoni ni petega časovnega bloka.
Peči na drva nazaj v hiše, ker višje plače trbej pokriti, plešemo, plešemo.