Čevelj, sešit v Planiki Turnišče, je Felixa Baumgartnerja popeljal v stratosfero in simbolno povezoval preciznost obrti z drznostjo.
Ko je Lukas Meindl leta 1993 z očetom prvič stopil v stik s Planiko v Kranju, si verjetno ni predstavljal, da bo to sodelovanje nekoč preraslo v lastništvo tovarne v Turnišču. Po stečaju Planike leta 2005 je skupaj s slovenskima partnerjema, Martinom Žilnikom in Benjaminom Fugino, prevzel polovico lastništva, leta 2022 pa je podjetje prešlo v stoodstotno last družine Meindl.
Danes je Turnišče evropsko razvojno središče Meindla, v katerega sta z bratom Larsom vložila poldrugi milijon evrov v prenovo proizvodnje, uprave in gradnjo nove trgovine. V tovarni, kjer so nekoč šivali čevlje za Adidas, danes nastajajo modeli za vojake, alpiniste in pustolovce, med njimi tudi tisti, ki je v stratosferi spremljal Felixa Baumgartnerja.
-
Lokalno | 5 komentarjev
FOTO in VIDEO: Planika v Turnišču odprla vrata nove trgovine
Kako se spominjate svojega prvega obiska v Turnišču? Kako se je pravzaprav začelo sodelovanje med podjetjema Meindl in Planika?
»Sodelovanje se je začelo v Kranju leta 1993. Takrat je bil tam sedež Planike in skupaj z očetom sva se odpravila na obisk. Takrat smo imeli proizvodnjo v Italiji, s Planiko smo vzpostavili prve stike pri izdelavi podplatov. Planika je bila popolnoma opremljen obrat, ki je pokrival vse od posameznih komponent do končnega čevlja. Bila je podjetje z močno tradicijo v športni obutvi in je veliko delalo tudi za Adidas.
Tisto obdobje je bilo za nas pomembno, saj smo kot manjše podjetje Planiko prosili, da izdela določene dele. Najprej podplate, ki smo jih nato obdelovali v Italiji ali Nemčiji. Že takrat smo bili usmerjeni v evropsko proizvodnjo, tako kot danes. V naslednji fazi smo v Kranju začeli izdelovati lahke treking čevlje, kar je pomenilo popolno čevljarsko proizvodnjo. To nas je postopoma pripeljalo do Turnišča, kjer smo danes prisotni že veliko let.
Planika je v tistem času delala v dveh izmenah in imela približno 1200 zaposlenih. Svet pa se je od takrat popolnoma spremenil. Takšnih obratov skorajda ni več, mi pa še vedno vztrajamo kot proizvajalci planinske obutve. In človek se res vpraša, zakaj nas še vedno je, zakaj obstajamo v Evropi, kjer je večina proizvodnje že izginila.«
O katerem obdobju govoriva? Kdaj se je to sodelovanje začelo?
»Začetek sega v leto 1993. Takrat smo začeli s proizvodnjo modela Dakar, ki je bil obut z membrano Gore-Tex. Pri Meindlu smo bili prvi v Evropi, ki smo izdelovali čevlje s to tehnologijo. K razvoju Gore-Texa v obutveni industriji smo veliko prispevali in razvili več patentov. Potrebovali smo proizvodnjo, ki je znala obdelovati zahtevne materiale. Prvi model, ki smo ga izdelovali tudi tukaj, je bil torej kakovosten čevelj z Gore-Texovo podlogo in z imenom Dakar, ker je imel tudi podplat iz Planike.«
Ko je Planika približno dvajset let pozneje zašla v težave, ste se odločili, da prevzamete obrat. Zakaj? Zaradi znanja, ljudi ali odgovornosti do kraja?
»Tisti čas je bil zelo težaven. Šlo je za razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije. Planika je izgubila ključne trge in posledično zašla v težave. Hkrati pa je bila kot blagovna znamka na vzhodnih trgih zelo prepoznavna in je imela svoje trgovine. Potem se je zgodilo tisto, kar se pogosto zgodi. Preobrazbe niso izvedli pravočasno. Uprava je postala pretežka v razmerju do proizvodnje, kar je podjetje pripeljalo v težave. Ne zaradi kakovosti izdelkov, ampak zaradi slabega vodenja in pomanjkanja prilagoditve.
Mi smo takrat v Turnišču že proizvajali za Meindl in lokacija ter znanje zaposlenih sta bila za nas ključnega pomena. Velik del našega razvoja je bil povezan prav s tem obratom. Meindl je imel proizvodnjo v Nemčiji, Italiji, Sloveniji in že tudi na Madžarskem, približno uro vožnje iz Turnišča. Ta lega je bila središčna in je danes iz Nemčije dosegljiva v štirih urah. Vse to so bili tehtni razlogi za prevzem. Odločitev pa ni bila samo poslovna. V njej je bilo tudi srce. Danes se to redko vidi, vendar brez strasti in človeškega pristopa dolgoročno ne gre. Meindl je družinsko podjetje devete generacije, na istem kraju in z mojstri čevljarji.
Naša naloga je biti specialisti. To pomeni, da nas vodi dolgoročno sodelovanje, skoraj kot generacijska zaveza. Planiko smo sprejeli v svoje srce in želeli pomagati. Postopek je bil dolg, podjetje je šlo v stečaj, a dobili smo soglasje države, da lahko proizvodnjo nadaljujemo. Od takrat naprej je v Planiko prišla stabilnost za ljudi, za podjetje in za prihodnost. To je pot, po kateri hodimo še danes.«
Omenili ste zgodovino svoje družine. Deveta generacija, skoraj 350 let čevljarstva, to gotovo vpliva na vaše razmišljanje in vizijo.
»Začetek sega v leto 1683, ko je čevljar Petrus Meindl odprl delavnico v Kirchanschöringu. Ko zastopaš deveto generacijo, razmišljaš o deseti, želiš, da se zgodba nadaljuje. Družinska podjetja so hrbtenica družbe in mi smo del tega, na tak način gledamo tudi na našo odgovornost. Planiko vidimo ne le kot proizvodni obrat, temveč tudi kot del zgodovine, na nek način v tej zgodbi zgodovina sreča zgodovino. Moj priimek je Meindl, vendar se povsem poistovetim s Planiko.«
Kako danes nastane nov čevelj, Meindl ali Planika? In kakšno vlogo pri tem igra Turnišče?
»Turnišče je danes naše evropsko središče. Tukaj poteka razvoj za obe blagovni znamki, predvsem za Meindl, ker je trg večji. Imamo zelo široko ponudbo od specialnih do lažjih modelov in večino jih razvijamo tukaj. Razvoj vedno temelji na izkušnjah in poslušanju trga. Ne iščemo inovacij za vsako ceno, temveč razvijamo tisto, kar trg potrebuje. To spoznaš le, če si blizu ljudem, poslušaš trgovce, uporabnike, sam hodiš v gore in preizkušaš izdelke. Le tako razumeš, kaj je smiselno in kaj ne. Ko vse to povežeš, lahko ustvariš izdelek, ki resnično deluje.«
Leta 2012 je Felix Baumgartner v vaših čevljih skočil iz stratosfere, letos se je sicer smrtno ponesrečil. Kje je bil njegov poseben čevelj izdelan, v Turnišču?
»To je bil dolg proces, ki je trajal tri leta. V tem času smo izdelali veliko prototipov, saj je bil tehnični izziv ogromen. Moral je vzdržati do minus 60 stopinj Celzija pri mirujočem stopalu, če bi odpovedala kapsula. Oblikovanje in razvoj sta potekala v Italiji, šivanje v Sloveniji, torej v Turnišču, spodnji del pa v Nemčiji. To je bil skupni projekt celotnega podjetja Meindl. Vsi smo bili ponosni, da smo lahko sodelovali. Bilo je zahtevno, a tudi čudovito obdobje.«
Vaše čevlje uporabljajo vojaki in specialne enote po svetu. Kako zahtevni so ti naročniki in kako poteka preverjanje modelov?
»Sodelujemo s številnimi vojskami, ki potrebujejo specializirane čevlje. Ko pridejo k nam, jim pomagamo razviti model za njihove specifične zahteve. Osnova je vedno kakovosten razvoj, šele nato sledi razpis. Takrat šteje vse, kakovost, logistika, certifikati in Planika je danes certificirana po standardih ISO 9001 in 14001. To dosežemo le s predanimi sodelavci in močno razvojno ekipo.
En čevelj ima približno sto različnih delov, od usnja do sintetičnih materialov, in mora biti trpežen, stabilen ter udoben. Le z izkušnjami in znanjem lahko dosežeš to raven. Vojaki so za nas pomembni, ker se od njih veliko naučimo. Te izkušnje nato uporabimo v civilnem trgu, denimo pri čevljih za mrzle razmere, pohodništvo, treking ali lov. Vse to nas utrjuje kot specialiste. V Evropi lahko preživiš samo, če si boljši in ne cenejši.«
Kako pa se povečanje obrambnih proračunov v Evropi odraža pri vas?
»Imamo več pogodb z vojskami, ki lahko privedejo do konkretnih naročil. Trenutno se potrebe povečujejo, čeprav še niso povsem realizirane. To je predvsem politično vprašanje, a trend je jasen. Naša naloga je biti pripravljeni, imeti prave izdelke, znanje in kapacitete, da lahko hitro reagiramo.«
Verjetno skoraj ni osemtisočaka, ki ne bi bil osvojen z vašimi čevlji.
»To nam niti ni pomembno, naši čevlji so bili sicer že leta 1980 na osemtisočaku, a danes so odprave drugačne. Včasih si bil odvisen od opreme, danes je marsikaj bolj komercialno. Mi ne sodelujemo z ekstremnimi športniki zaradi promocije, temveč z gorskimi vodniki in izkušenimi uporabniki, ki nam dajo iskrene povratne informacije. To je osnova za razvoj. Cilj je razumeti potrebe ljudi, ki so vsak dan na terenu.«
Ali tudi vi osebno preizkušate nove modele?
»Če imam čas, vedno. Rad preizkušam nove čevlje, ker le tako res veš, kako se obnašajo. Pogledati je eno, občutiti drugo. Moj moto je preprost, dober čevelj ne pritiska in ga ne čutiš. To je cilj. Zato v novi trgovini v Turnišču lahko obiskovalci skozi stekleno steno vidijo, kako čevlji nastajajo, in jih tudi preizkusijo.
Če zjutraj obujem čevelj, grem na goro, popoldne sedim v koči in ne občutim potrebe, da bi kaj popravil, potem vem, da je popoln. Danes tematike žuljev in uhojenosti ne obstajajo več. Čevelj pač ustreza ali ne.«
V Turnišču ste veliko investirali v prenovo prostorov, delovne procese in trgovino. Kako je prišlo do te odločitve?
»Blagovna znamka Planika je bila dolgo v mirovanju, na slovenskem trgu skoraj pozabljena. A mi ohranjamo ime Planika in ne pišemo Meindl na stavbo, ker tukaj delajo ljudje Planike. Naš cilj je znamko znova oživiti, jo vrniti na trg in ji dati vrednost. Planika v Turnišču je danes največji in najmočnejši proizvajalec obutve v Sloveniji. Če se ne bomo razvijali, nas ne bo več, stati na mestu pomeni propasti.
Ljudem želimo pokazati, kako nastane čevelj, in jim omogočiti stik z obrtnim znanjem. Zato smo zgradili trgovino in prenovili proizvodnjo, hkrati pa zaposlenim omogočili boljše pogoje dela. Vse to, da bi jim vrnili ponos, da so oni pravzaprav Planika, da s ponosom delajo za Planiko in z njo. Investicija je bila velika, a verjamemo v prihodnost. Nismo proizvajalec za druge, smo Planika in proizvajamo tudi za Meindl.«
Kako vidite prihodnost Planike v Turnišču čez deset ali dvajset let?
»V prihodnosti bodo odločitve sprejemali mlajši, a dokler podjetje vodiva z bratom, bomo skrbeli za razvoj skupaj z ekipo v Planiki. Ta korak je bil zelo pomemben in verjamem, da ima prihodnost. Obstaja le prihodnost za specialiste in za močne blagovne znamke. Vse drugo bo proizvedeno drugje, ceneje. Zavedamo se, da postavljamo visoka merila kakovosti. Mnogi jih prepoznajo šele, ko izdelek odpove, takrat pa je pogosto prepozno.
Turnišče ima danes prednost, da leži na odlični lokaciji, blizu avtoceste, v regiji z veliko dinamičnimi podjetji. V zadnjem času sem ravno zaradi odprtja trgovine regijo bolje spoznal in videl, koliko zanimivih podjetij je tukaj. To so Lušt, Ocean Orchids in druga s katerimi sodelujemo. Vsi delamo z vizijo in željo, da regiji nekaj vrnemo.
Imamo muzej čevljarstva, proizvodnjo, nekaj, česar drugje v Sloveniji skoraj ni več. Imamo podjetja, ki prinašajo obiskovalce in energijo. Vse to daje občutek, da smo storili pravi korak. Nismo naivni, dobro vemo, kaj delamo, vendar verjamem, da je prihodnost mogoča le, če se dotaknemo ljudi, ne le racionalno, temveč tudi čustveno. To je naša naloga in zato smo investirali.«