Izhodišče zakona, ki naj bi študentsko delo omejil na 672 ur letno, med drugim predvideva tudi omejitev dohodkov v višini minimalne plače.
Poglavitna področja sprememb
Poleg omejitev pri dohodku in številu opravljenih ur dela Zakon o malem delu predvideva tudi novo obliko posredovanja dela. To vlogo naj bi prevzele organizacije, ki bodo izbrane na javnem razpisu, delovale pa bodo nepridobitno. Poleg študentov in dijakov, bo t.i. malo delo namenjeno tudi upokojencem in brezposelnim (ovir pri iskanju redne zaposlitve ne bo), prav tako zakon predvideva vključitev oseb v pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Opravljene delovne ure naj bi se odslej štele v delovno dobo, na način, da se bodo preračunale v delovne dni s polnim delovnim časom. Ministrstvo z denarjem, ki bi ga država dobila od dajatev, namerava povečati število štipendij, del denarja preko javnega razpisa bi namenila tudi za gradnjo študentskih domov in za izvajanje projektov, namenjenih študentom, dijakom in upokojencem. To verjetno pomeni tudi korenito spremembo na področju študentskega organiziranja, saj se bo sistem delitev sredstev od koncesijskih dajatev precej spremenil.
Dr. Janez Malačič: »Zakon v osnovi odpravlja neupravičene razlike med študenti in drugimi socialnimi skupinami.«
Medtem so na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) že zavrnili izhodišča zakona, saj po njihovem mnenju predlagana izhodišča bistveno slabšajo socialni položaj študentov in nepremišljeno ukinjajo študentsko delo, katero zaradi neurejenosti ostalih področij, ki kreirajo socialni položaj študentov (štipendiranje, subvencionirano bivanje, zaposlovanje mladih), predstavlja zelo pomemben socialni korektiv. »S tem predlogom se tretjini študentom neposredno onemogoči dostop do študija, kot javne dobrine, ki pa mora biti dostopno vsakomur,« še med drugim dodajajo na ŠOS-u. Drugačnega mnenja pa je profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Janez Malačič, ki meni, da so izhodišča zakona zastavljena v pravi smeri: »V osnovi odpravlja neupravičene razlike med študenti in drugimi socialnimi skupinami, ki so tudi zainteresirane za krajša in občasna dela. Sedanja ureditev študentskega dela je v osnovi neprimerna in nepravična rešitev vprašanj socialnih korektivov pri dostopnosti do terciarnega izobraževanja.« Država bi po njegovem mnenju morala poskrbeti za primernejši in pravičnejši sistem spodbujanja mladih iz revnejših družin k vpisu in k resnemu ter kakovostnemu študiju. »Sedanje študentsko delo je za delodajalce zelo poceni in škodi mladim, ko diplomirajo, ker so kar naenkrat predragi. Tu državni proračun izgublja.« Predlaga tudi rešitev na tem področju: »Če bi tako izgubljeni denar namenili pomoči potrebnim, bi v resnici pomagali večini pomoči potrebnih.«
Začetek konca študentskih servisov?
Še največ koristi od študentskega dela v Sloveniji imajo poleg študentov študentski servisi in študentske organizacije. Tako je po podatkih MDDSZ lani na račun študentskega dela 48 študentskih servisov pri nas zaslužilo več kot 15 milijonov evrov, podoben znesek je glede na veljavno ureditev koncesijske dajatve pripadlo tudi krovni študentski organizaciji. Nova ureditev pa verjetno ne pomeni nič kaj svetle prihodnosti za eksistenco študentskih servisov, saj naj bi njihovo vlogo prevzele drugačne oblike organizacij za posredovanje dela, ki bodo torej nepridobitnega značaja. Darko Kutoš iz Mladinskega servisa – pomurskega študentskega servisa pravi, da napovedane spremembe za položaj študentov niso dobre. »Samo izračunati si je potrebno, koliko so študenti s svojim delom zaslužili za zagotovitev eksistence doslej in koliko bodo lahko v bodoče. Manjši zaslužek študentov seveda pomeni manjši družinski prejemek in večjo participacijo staršev. Ker vemo, da večina staršev ne more financirati študija, to pomeni drastično znižanje števila študirajočih.« Kutoš, ki z ukinitvijo študentskih servisov še ni seznanjen, še dodaja, da bi morali povečati nadzor nad samim študentskim delom, prav tako pa urediti izhodišča za možnost dela brezposelnih in upokojencev, kar je v izhodiščih novega zakona tudi predvideno. Strokovne podlage in izhodišča so sicer na spletni strani ministrstva že predstavljena, predloge in pripombe pa bodo na Kotnikovi 5 v Ljubljani sprejemali do konca januarja naslednje leto.