V Benetkah in okolici ta teden od 16. do 21. marca poteka glasovanje preko spleta o osamosvojitvi od Italije, so poročali na BBC, AFP zgodbo so povzemali tudi pri agenciji Morel, spletni portal Primorje in RTV Slovenija.
V senci dogodkov v Ukrajini in referenduma na Krimu, je manj pozornosti požela enaka ponudba v italijanski regiji Benečiji – Veneto. Pobudniki odcepitve se sklicujejo na primer Škotske, ki se bo o izstopu iz združenega kraljestva odločala septembra, in Katalonije v Španiji, ki je tudi napovedala referendum.
Raziskave javnega mnenja – 65 odstotkov za odcepitev
Prebivalci pokrajine so po raziskavah javnega mnenja skoraj 65 odstotno podprli odcepitev. Pravico do glasovanja ima okoli 3,8 milijona ljudi, organizatorji referenduma so optimistični glede ugodnega izida glasovanja, ki pa ne bo pravno zavezujoče, na ta način želijo dobiti podporo za sprejetje zakona o referendumu o neodvisnosti dežele Benečije.
Stranka Neodvisnost Veneta (Benečije), ki stoji za zakonom, pojasnjuje, da je gibanje za neodvisnost nastalo zaradi nesposobnosti vlade, z željo, da bi izkoreninili korupcijo, zaščitili državljane pred recesijo in ustavili porabo revnega juga Italije. V Benečiji plačujejo 71 milijard evrov davkov, to je 21 milijard več, kot jih prejmejo z investicijami in storitvami.
Referendum ni zavezujoč, je pa prvi korak
Organizatorji referenduma se tudi zavedajo, da izid v ničemer ne obvezuje italijanske vlade, vendar pa so izpostavili, da bodo prenehali plačevati davke v državno blagajno, kar bi pomenilo enostransko razglasitev neodvisnosti. Če bodo organizatorji dobili za svoj predlog večino, bodo sestavili deklaracijo o neodvisnosti, številni poslovneži iz Veneta pa so tudi potrdili, da bodo prenehali plačevati davke Rimu in jih nakazovati v lokalni proračun, je to povedal tiskovni predstavnik Gibanja za neodvisnost Ludovico Picatti. Dodal je, da se zavedajo, da ne bodo imeli lahkega dela, kot Škoti, katerim bo London priznal izid, vendar pa sami ne bodo čakali na nobeno usmiljene Rima.
Beneška republika in želje ponovne ustanovitve
Beneška republika je obstajala od devetega stoletja do leta 1797, ko je jo ukinil Napoleon, nato je bila del Avstroogrskega cesarstva, leta 1866 pa jo je anektirala novoustanovljena kraljevina Italija.
Sicer tu ne gre za prve izraze želje o odcepitvi, že leta 2009 je Umberto Bossi, vodja Severne lige in minister v tedanji Berlusconijevi vladi izjavil na sestanku Severne lige v Benetkah, da bo »Padanija nekega dne svobodna, neodvisna in suverena država« in s tem izrazil željo po odcepitvi Benetk in Lombardije.
