Raziskave kažejo, da je vse več ljudi občutljivih na gluten
V zadnjem času je mogoče zaslediti veliko razprav o škodljivosti oz. neškodljivosti glutena. Pa predlagam, da pogledamo kaj o njem pravijo študije in statistika.
Najprej poglejmo, kaj sploh je gluten. Gre za rastlinsko beljakovino, ki jo vsebujejo pšenica, rž, oves (pogojno), pira, kamut in ječmen, torej tudi večina vrst kruha in žitnih izdelkov (testenine, kosmiči) iz teh žit. Glutena pa ne vsebujejo riž, koruza, ajda, proso, amarant, kvinoja.
Bolniki s celiakijo prepozno prepoznajo simptome bolezni
Verjetno smo že vsi slišali za celiakijo – kronično avtoimuno bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. V svetu pa se vedno več govori tudi o glutenski občutljivosti ali intoleranci, problemu, ki je povezan z neposrednimi toksičnimi učinki glutena na črevesje in aktivacijo naravnih imunskih mehanizmov. 80% ljudi s celiakijo še ne ve, da jo imajo, težave s prebavo pa pripisujejo drugim vzrokom.
Veliko ljudi opaža, da se ob uživanju izdelkov z glutenom (kosmiči, kruh, testenine) počutijo slabo, zanimivo pa je, da pri takšnih ljudeh z nobenimi preiskavami ni bilo moč potrditi niti celiakije niti alergije za pšenico.
Vse več ljudi je občutljivih na gluten
Zmotno je mišljenje, da gre le za »modno muho«. Raziskave namreč ocenjujejo, da ima kar 6-krat več ljudi občutljivost na gluten (ocenjujejo, da nekje 6% prebivalstva) kot dejansko celiakijo. Številne raziskave na tem področju še potekajo, vendar je nekaj razlik med obema težavama že znanih. Pri postavljanju diagnoze za glutensko občutljivost se strokovnjaki največkrat zanesejo na poskusne diete in obremenitev z glutenom, seveda pa je pred tem potrebno izključiti pravo celiakijo. Izkušnje pa kažejo tudi, da za razliko od celiakije lahko intoleranca sčasoma izzveni, pa tudi dietne omejitve dostikrat niso tako stroge.
Intoleranca na gluten povzroča veliko enakih simptomov kot celiakija. Vendar pa povzroča še nekatere netipične simptome za celiakijo, kot so glavobol, nezbranost, bolečine v sklepih, otrplost rok, nog in prstov. Simptomi se navadno pojavijo v nekaj urah ali dneh po zaužitju glutena.
Če so simptomi tako podobni, v čem je torej razlika s celiakijo?
Občutljivost na gluten je bila klinično priznana kot milejše zdravstveno stanje od celiakije. Z drugimi besedami, posamezniki z glutensko občutljivostjo imajo negativne krvne teste za celiakijo in nimajo poškodb tankega črevesja, ki so značilne za bolnike s celiakijo. Nekateri posamezniki imajo lahko manjše črevesne poškodbe, ki pa izginejo z ustrezno brezglutensko dieto. Raziskave so pokazale tudi, da intoleranca ne povzroča povečane črevesne prepustnosti, ki je značilna za celiakijo (ta dopušča toksinom, bakterijam in neprebavljenim beljakovinam iz živil, da pronicajo skozi gastrointestinalno pregrado v krvni obtok in je pokazatelj prvih bioloških sprememb pred nastopom številnih avtoimunskih bolezni).
In kako lahko ugotovimo ali smo občutljivi na gluten?
Trenutno sicer še ne obstaja uradno priznana metoda za testiranje na glutensko intoleranco. Nekateri zdravniki priporočajo testiranje sline, krvi ali blata, vendar pa ti testi še niso potrjeni.
Zato se intoleranca zaenkrat diagnosticira po postopku izključevanja. Strokovnjaki priporočajo, da se najprej testirate za alergijo na pšenico in celiakijo. Če sta oba testa negativna, vam bo zdravnik verjetno predpisal brezglutensko dieto. Če se simptomi izboljšajo, potem ste verjetno občutljivi na gluten. Zelo pomembno je, da celoten proces strogo nadzira strokovnjak, da ne bi prišlo do placebo efekta kot posledica samodiagnosticiranja.
Prednosti brezglutenske prehrane?
Tretjina odraslih v zahodnem svetu poskuša gluten čim bolj izključiti iz svoje prehrane. Splošno znano je, da se priporoča zmanjšano uživanje predelanih žit in žitnih izdelkov (bela moka, izdelki iz bele moke), predvsem pšenice. Če se ob zmanjšanem uživanju glutena znebimo neprijetnosti, kot so napihnjenost, bolečine v trebuhu, utrujenost, driska, bolečine v sklepih, so to le prednosti. Na voljo je namreč še veliko drugih žit brez glutena (ajda, koruza, proso, riž). Če nam omenjeni glutenski izdelki ne delajo težav, imamo letom primerno telesno težo, krvni tlak in nivo krvnega sladkorja, pa ni potrebe, da se obremenjujemo in glutenu izogibamo.
Avtor: Polona Gjörek
