Situacija na bližnjem vzhodu se še naprej zaostruje. Vedno več je tudi očitkov Turčiji, ki že več let pomaga islamskim skrajnežem v Siriji.
Minuli teden je turško lovsko letalo nad Sirijo sestrelilo ruski bombnik, ki je bombardiral položaje islamskih skrajnežev v Siriji. Ta incident je še dodatno zaostril že tako napeto situacijo na bližnjem vzhodu. Mednarodna javnost ob tem postaja vse bolj kritična do Erdoganovega režima, ki že več let domnevno prikrito pomaga islamskim skrajnežem v Siriji, med drugim tudi takozvani Islamski državi.
Z nafto zaslužijo 3 milijone dnevno
Samooklicana Islamska država se financira pretežno s prodajo nafte, ki jo črpajo na zavzetih naftnih črpališčih v Iraku in Siriji. To nato prodajajo na črnem trgu, po ceni, ki je nekajkrat nižja od uradne cene nafte na svetovnem trgu, s čimer zaslužijo približno 3 milijone dolarjev dnevno, zaradi ruske intervencije pa naj bi se ta znesek sedaj prepolovil. Ob tem se že dalj časa poraja vprašanje, kdo kupuje to nafto in kako lahko take količine nafte nekontrolirano transportirajo iz Iraka in Sirije. To, česar ni uspelo ugotoviti mednarodnim inštitucijam, je po incidentu na sirsko-turški meji razkrilo rusko obrambno ministrstvo, ki je objavilo satelitske posnetke ter posnetke, narejene z brezpilotnimi letali. Ti prikazujejo na stotine tovornjakov, ki nekontrolirano prehajajo mejo med državama. Domnevno naj bi iz ozemlja Sirije v Turčijo prevažali nafto.
Erdoganov režim oborožuje islamske skrajneže
Objavljeni posnetki prikazujejo tudi nekontrolirani tovorni promet v obratni smeri, iz Turčije v Sirijo. Ti naj bi v Sirijo, na območje, ki je pod nadzorom islamskih skrajnežev, vozili orožje in vojaško opremo, pogosto tudi pod krinko humanitarne pomoči. Januarja lani je enota turške žandarmerije zaustavila in pregledala konvoj mednarodne pomoči, ki je bil na poti v Sirijo, pri čemer so ugotovili, da tovornjaki ne prevažajo humanitarne pomoči, temveč orožje, ki je pripadalo turški obveščevalni službi. Pred dnevi so turške oblasti zaradi omenjenega dogodka aretirala tri častnike žandarmerije, pri čemer jim očita vohunjenje in izdajo.
Novinarjema grozi 45 let zapora
Podobna usoda čaka turška novinarja, katerima Erdoganov režim očita vohunjenje in sodelovanje s terorističnimi organizacijami. Zaradi objave videoposnetka, ki prikazuje tovorjenje orožja islamskim skrajnežem, jima grozi 45 let zaporne kazni, Erdogan pa je osebno tudi vložil obtožnico zoper njuno časopisno hišo, ki je poročala o domnevnem oboroževanju islamskih skrajnežev v Siriji in Iraku.
