Slika je simbolična.
Podnebne spremembe so ena večjih groženj svetu in tudi zdravju. Raziskovalci so sedaj začeli opozarjati tudi na vplive na duševno zdravje. Ste že slišali za podnebno anksioznost? Pojav so začeli preučevati tudi naši raziskovalci.

Podnebne spremembe predstavljajo enega najpomembnejših izzivov našega časa. Med drugim se odražajo v pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih, naravnih katastrofah in postopnih spremembah okolja, kot je segrevanje ozračja. 

Naštete okoljske spremembe vplivajo tudi na ljudi, ki v njem živimo. V tem oziru se najpogosteje izpostavljajo vplivi na telesno zdravje, šele nedavno pa so raziskovalci začeli opozarjati tudi na vplive na duševno zdravje

Ti so lahko neposredni, kar pomeni, da osebe, ki so same izkusile travmatične dogodke, povezane s podnebnimi spremembami, poročajo o težavah na področju duševnega zdravja.

Lahko pa so vplivi na duševno zdravje tudi posredni, pri čemer osebe z razdalje, na primer preko spremljanja medijev, opazujejo dogodke, povezane s podnebnimi spremembami in jih pričakujejo tudi v prihodnje. 

Tovrstne odzive povzema izraz podnebna anksioznost (angl. climate anxiety), ki se nanaša na anksioznost oziroma tesnobo, povezano s podnebnimi spremembami in pretečo nevarnostjo naravnih katastrof. 

O relativno novem pojavu smo se pogovarjali z Urško Smrke in Nejcem Plohlom, raziskovalcema na področju psihologije na Univerzi v Mariboru.

Podnebna anksioznost lahko vpliva na posameznikovo funkcioniranje

Podnebna anksioznost ni nujno slaba, saj lahko posameznika motivira, da v svoje vedenje vpelje okolju prijazne spremembe, razlagata Smrke in Plohl. 

»Problematična postane šele, ko začne ovirati posameznikovo spanje, delo in splošno funkcioniranje ter vodi do izrazitih občutkov nemoči in obupa, kar pogosto spremlja tudi pasivnost. Ker je pojav dokaj nov, povsem zanesljivih podatkov o njegovi pogostosti še ni, vendar dosedanji rezultati kažejo na to, da naj bi vsaj vsaka četrta ali peta oseba bila zelo zaskrbljena zaradi podnebja,« poudarjata Smrke in Plohl. 

Pri tem pa dodajata, da je ta delež še precej višji med mladimi, ki so v preteklih raziskavah izkazovali najvišje ravni podnebne anksioznosti. 

Kako se spoprijeti s podnebno anksioznostjo?

Raziskovalca na področju psihologije Urška Smrke in Nejc Plohl razlagata, da lahko podnebno anksioznost ublažimo na različne načine, vendar so najbolj konstruktivni načini tisti, ki zmanjšajo skrbi, vezane na podnebje, hkrati pa posameznike spodbudijo k prookoljskemu vedenju.

Med takšne strategije sodijo:

  • Diskutiranje in odprto izražanje čustev, povezanih s podnebnimi spremembami: Priznavanje negativnih občutkov in individualno ali skupinsko izražanje teh občutkov lahko delujeta razbremenilno, hkrati pa nas lahko zbližata z drugimi, ki se soočajo s podobnimi občutki.
  • Vključevanje v skupine, nudenje in prejemanje opore: Socialna opora, podobno kot v drugih kontekstih, tudi v primeru podnebne anksioznosti zmanjšuje tesnobo. Blagodejne učinke lahko ima tudi vključevanje v razne organizacije, še posebej takšne, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja.  
  • Podnebni aktivizem, z okoljem povezano prostovoljstvo in splošno prookoljsko vedenje: Vedenje, kot je aktivistično udejstvovanje, lahko zmanjša občutke anksioznosti, poveča občutke povezanosti z drugimi, hkrati pa lahko vodi do oprijemljivih izidov, ki koristijo okolju.
  • Iskanje pomoči pri strokovnjakih s področja duševnega zdravja: V kolikor je zaskrbljenost glede podnebnih sprememb tako močna, da ovira vsakodnevno delovanje, je priporočljiva pomoč usposobljenih svetovalcev ali terapevtov s področja duševnega zdravja.

Raziskovanje podnebne anksioznosti v Sloveniji

Pojav podnebne anksioznosti v Sloveniji še ni dobro raziskan.

V skladu s tem raziskovalci Univerze v Mariboru izvajajo raziskavo o dejavnikih in izidih podnebne anksioznosti med mladimi.

Namen raziskave je namreč na vzorcu mladih, starih od 18 do 24 let, proučiti ustreznost slovenskih prevodov vprašalnikov o podnebni anksioznosti ter povezave med tem pojavom in različnimi dejavniki ter izidi.

»S tem želimo prispevati k proučevanju omenjenega področja in njegovi večji prepoznanosti v slovenskem prostoru,« zaključujeta raziskovalca Urška Smrke in Nejc Plohl.

Vse zainteresirane tako vabita, da izpolnijo vprašalnik in pripomorejo k preučevanju podnebne anksioznosti pri nas. Povezava do spletne raziskave: https://1ka.arnes.si/a/62a90fe7.

Komentarji (16)

r4 2332rr23 (ni preverjeno)

Seveda največji problem so letala da špricajo strupe..Namerno nam zastrupljajo vodo in vodovode v vodo vsipavajo žakle kemikalij da bi na pobili dobijo evropska sredstva za to denar. Političarji oni so največji problem na tem planetu njih vse pobiti da bo mir na zemlji. Nesposobni paraziti i podgane lažnive!

Opazovalka (ni preverjeno)

Ma ne serite s takomi, lidji skrbi odked do vzeli kes za hrano, poloznice, kurjavo nei pa “podnebne spremembe”! 😡

. (ni preverjeno)

Zakaj pp oddavle smrdeče meso?

Genesis x (ni preverjeno)

Bojkotejrajte več ednouk tau umazano panvito!

In reply to by . (ni preverjeno)

En (ni preverjeno)

Zaskrbljeni si samo ti glupi levičarski libtard, keri je napiso te članek. Idi tan Bili Gatesi rit lizat, pa te se lejko skuper jočeta o podnebnih spremembah, pa kak nesmimo mesa gesti. Glupi libtardi.

Bog moj dragi, (ni preverjeno)

že dolgo, ampak res dolgo nisem prečital večje neumnosti,odjebite z takimi neumnostmi.

čarni vrag (ni preverjeno)

Ljudi so dve leti martretirali z idiotizmi o grozni koroni in jih cepili z biološkim orožjem. Ker so ljudje to pomali spreglednoli so štartali ukrajinsko vojno in podnebne spremembe. Zdaj pa ščejo prepričati ljudi, ka podnebne spremembe vplivajo na duševno zdravje. To je idiotizem, vreme se je vedno spreminjalo in se bo spreminjalo. Banda podkupljena, pa širi idiotizme. Edina rešitev je, da bomo jedli ščurke.

tutu (ni preverjeno)

Saj, vreme se je vedno spreminjalo in vedno se bo. Tudi PODNEBJE (pravilna beseda) se je in se vedno bo... Problem je nej to, ka se podnebje spreminja, temveč to, ka ma direkten in močen vpliv na nas in drugo naravo. Narava de si opomogla. Ekosistemi so močnejši od kakšnoga koli homo-sapiensa in to so dokazali v bistvi preko stotin milijonov ali celo milijard let. Ka pa mi? Kak mo mi živeli, če do suše pa neurja s točo postala vsakdanjik? Ka mo mi, če se Arktika in permafrost do velke mere razstopita in dodatno vplivata na okolje in vse poslabšata? Kda de zaradi toga gesti duže bole drakše, kda do mesta ob obali mogla delati zidove ob morji, ka voda ne poplavi spodnjih predelov? Ali pa kda do lidgej iz sahela (šteri je trenutno zaradi revščine pdaleč prenaseljeni) ali iz sredozemlja mogli bejžati, ker de njihov življenjski prostor postal nepremiren za življenje? Ja, te de palik WEF krijv, Greta de problem, vse de velka zarota ipd. Na neti maš znanstvene raziskave iz 80. ali 90. let, štere gučijo o toj tematiki. Zadnjih 5 let (torej 30-40 let po ton, ka so znanstveniki že opozarjali) je to tema v politiki in industriji in že je problem. Slabi lobiji so to. Na srečo je fosilni lobi, šteri je več desetletij preprečuvo vse, dober lobij in takratna politika dobra politika...San san mnenja, ka je tej straj posledica medijskoga poročanja. Nič drugo. Ka se aktivisti in "zelena" politika spoprijemata na več kak napačen način s ten. Ampak tajiti podnebne spremembe in njihov vpliv na človeštvo, je še bole napačna stvar...

In reply to by čarni vrag (ni preverjeno)

m5h7 (ni preverjeno)

Pa tudi rdeče polže!

In reply to by čarni vrag (ni preverjeno)

5900ppn (ni preverjeno)

To pa je najvecja laz, kar ste jo lahko zapisali. Podnebne spremembe, ki v zgodovini zemlhe vedno bile in bodo, so dober razlog za nateg ljudstva in nove davke.

asdasd (ni preverjeno)

Zapisano je realno, prav tako tudi cilj !

In reply to by 5900ppn (ni preverjeno)

Ujiujiu (ni preverjeno)

Vpisi na you.tube
The Dimming, Full Length Climate Engineering Documentary ( Geoengineering Watch )

4e42132131 (ni preverjeno)

Poglejte si ta video. Globalno segrevanje je PREVARA. https://www.facebook.com/100055981178962/videos/1233710430829373/

In reply to by Ujiujiu (ni preverjeno)

realnooo (ni preverjeno)

KLIK CLANEK, PREPISAN IN NAPIHNEN.
VSE ZA KLIKE, FEJK MEDIJ

čarni vrag (ni preverjeno)

Na milijon delčkov zraka je cca. 400 delčkov CO2. Število vremenskih katastrof se je zmanjšalo.

Niti najstarejši ljudje niso pomnili, da bi v enem poletju toča trikrat stolkla vse poljske pridelke. To se je zgodilo leta 1928. Prvaje prišla 5. maja. Tolkla je po Cankovi, Strukovcih, Lemerju do Svetega Benedikta.

Iz knjige Moji spomini Ivana Jeriča.

To je bilo pred 95 leti. Te je bilo v Prekmurji mogoče 10 autujov.

instagram001 (ni preverjeno)

Ne hvala, že delam na OF

Starejše novice