Riž, kava in sladkor bi se lahko podražili za od 50 do 100 odstotkov ali več.
Svetovne cene hrane bi lahko v prihodnjih letih znova občutno narasle. Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko letošnji pojav El Niño, če se razvije v izjemno močno različico, povzročil velike motnje v kmetijski proizvodnji in dobavnih verigah.
Ob tem dodatno negotovost ustvarjajo geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih so se cene hrane in energentov že začele zviševati.
Analitiki zato govorijo o možnem »dvojnem udaru« - kombinaciji posledic vojne in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, povezanih s podnebnimi spremembami.
Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje je potrdila, da se Tihi ocean segreva. Po njihovih ocenah obstaja 63-odstotna verjetnost, da bo temperatura površine morja proti koncu leta več kot dve stopinji Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Takšen razvoj bi lahko pomenil zelo močan oziroma tako imenovani »super« ali »Godzilla« El Niño, ki ga spremljajo vročinski valovi, suše, poplave in močnejša neurja.
Vpliv na inflacijo in obrestne mere
Kot poroča The Guardian, analitiki italijanske banke UniCredit opozarjajo, da El Niño ponovno postavlja v ospredje tako imenovano »podnebno inflacijo«. Menijo, da bi ekstremni vremenski dogodki dodatno okrepili učinke globalnega segrevanja in pritisnili na rast cen hrane, kar bi lahko podaljšalo obdobje višjih obrestnih mer.
Po ocenah Goldman Sachsa bi lahko svetovne cene kmetijskih surovin zrasle za približno 15,8 odstotka, v državah evroobmočja pa bi to pomenilo približno 1,3-odstotno podražitev hrane za potrošnike.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da posledice ne bi bile vidne takoj. Zaradi različnih obdobij setve, rasti in žetve ter motenj v transportu bi se lahko polni učinki na cene hrane pokazali šele v drugi polovici leta 2028.
Nekatere regije bodo prizadete bolj kot druge
Analitiki švicarske banke UBS opozarjajo, da El Niño ne vpliva enakomerno na vse dele sveta. Spreminja padavinske in temperaturne vzorce, zato bodo nekatere regije utrpele hude posledice, druge pa bi lahko imele celo nekoliko ugodnejše razmere.
Največje tveganje za sušo pričakujejo v južni Afriki in severnih delih Južne Amerike, medtem ko bi lahko južni Braziliji, Argentini, Paragvaju in Urugvaju grozile obsežne poplave.
Že zdaj se posledice kažejo v Indiji, kjer je monsunsko obdobje precej bolj suho od običajnega. Po navedbah Goldman Sachsa so nekatere regije prejele le četrtino običajne količine padavin, kar bi lahko zmanjšalo pridelek pšenice, riža in sladkornega trsa.
Sušne razmere v jugovzhodni Aziji bi lahko prizadele tudi proizvodnjo palmovega olja, medtem ko bi neugodno vreme vplivalo na pridelavo kave in kakava. Višje temperature in več vlage pa ustvarjajo tudi ugodne razmere za širjenje rastlinskih bolezni, kar bi lahko dodatno zmanjšalo pridelek.
Možne občutne podražitve osnovnih živil
Po ocenah UniCredita bi lahko v najbolj črnem scenariju svetovna kmetijska proizvodnja upadla za 14,3 odstotka, kar bi pomenilo približno 342 milijard dolarjev izgubljene vrednosti.
Analitiki banke ocenjujejo, da bi se cene ključnih prehranskih surovin lahko zvišale za 10 do 50 odstotkov, med najbolj izpostavljenimi pridelki pa izpostavljajo riž, palmovo olje, sladkor in kavo, katerih cene bi se lahko po njihovih ocenah zvišale tudi za 50 do 100 odstotkov ali celo več.
Kolikšen del teh podražitev bo na koncu občutil tudi potrošnik, pa bo odvisno od državnih ukrepov, domače proizvodnje, razmer na trgu ter cenovne politike trgovcev.
Kot opozarja The Guardian, svetovni prehranski sistem sicer v drugo polovico leta 2026 vstopa z določenimi zalogami, vendar analitiki ocenjujejo, da je manevrskega prostora za morebitne nove šoke precej malo.
