Slika je simbolična.
Lansko leto najtoplejše v zgodovini meritev.

Lansko leto je bilo tako v Sloveniji kot na svetovni ravni po podatkih Arsa najtoplejše v zgodovini meritev. Med glavnimi razlogi ostaja globalno segrevanje, pri čemer je od ukrepanja odvisno, koliko se bo temperatura v Sloveniji dvignila do konca 21. stoletja. Na ministrstvu si želijo realnih, vendar ambicioznih ciljev.

Temperatura na svetovni ravni po letu 1970 strmo narašča, pri čemer je zadnjih devet let najtoplejših v celotnem merilnem obdobju, je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2023 v Sloveniji in svetu dejal meteorolog Agencije Republike Slovenije za okolje Gregor Vertačnik.

Lanski julij in avgust sta bila najtoplejša meseca v zgodovini

Povprečna lanska temperatura za kopenska območja, ki se segrevajo hitreje od morja, je bila več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem s konca 19. stoletja. Lanski julij in avgust sta bila najtoplejša meseca v zgodovini, za september pa so meteorologi zabeležili največji odklon od dolgoletnega povprečja.

Med vzroki za spremembe je Vertačnik naštel globalno segrevanje, vremenski pojav El Nino, ki smo mu bili priča od sredine do konca leta 2023, notranjo spremenljivost podnebnega sistema, prav tako je blizu višek Sončeve aktivnosti, ki nastopi vsakih 11 let. 

Vsaj regionalno merljiv oziroma zaznaven učinek imajo po njegovih navedbah tudi izpusti žveplovega dioksida v ladijskem prometu, k segrevanju pa je pripomogel tudi izbruh ognjenika v Tihem oceanu leta 2022, ki je prispeval precejšnjo količino vodne pare v ozračje.

Za ponovitev lanskoletnih popolav obstaja možnost

Za ponovitev lanskoletnih katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo, po njegovi oceni obstaja možnost, vendar pa je povratna doba takšnih poplav še vedno vsaj nekaj desetletij, če ne več kot sto let. 

»Se pa lahko zgodi v naslednjih letih, da bodo kakšni drugi deli Slovenije zaradi poplav podobno prizadeti,« je dejal Vertačnik.

Tudi v Sloveniji je bilo lani najtoplejše leto v zgodovini meritev, pri čemer je prehitelo pred tem najtoplejše leto 2022, je navedel meteorolog Anže Medved. Glede na letne čase je bila lanska jesen prav tako najtoplejša do sedaj, enako pa pri mesečnih primerjavah velja za lanski december.

Najbolj namočeno leto ostaja leto 2014

Poleg tega je bilo lansko leto tretje najbolj namočeno leto po letu 2014, ki ostaja najbolj namočeno leto, in letu 1965. Kot je poudaril Medved, je pri padavinah opazno, da ni tako izrazitega trenda kot pri temperaturah. 

»Se pa sploh v zadnjih desetletjih opažajo močni odkloni tako v negativno kot pozitivno smer,« je dejal. 

Lansko poletje je bilo tako najbolj namočeno poletje v zgodovini, medtem ko je bilo poletje 2022 tretje najbolj sušno.

Kot je povedal meteorolog Andrej Golob, so bile slovenske reke lani v povprečju za eno tretjino bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju zadnjih 30 let. Med drugimi je izpostavil vodnatost Savinje, ki je bila večja za 70 odstotkov. Lani so prevladovale hudourniške poplave, pri količini podzemne vode pa je prevladovalo ugodno količinsko stanje.

Krivec za spremembe so izpusti toplogrednih plinov

Medved se je ozrl tudi v prihodnost in predstavil pričakovanja do konca 21. stoletja. Kot glavnega krivca za spremembe je navedel izpuste toplogrednih plinov. Poudaril je, da se bo v Sloveniji temperatura do konca stoletja povečevala, od ukrepov pa je odvisno, koliko se bo povečala - ali bo to za eno ali šest stopinj Celzija.

Predvideva se, da bo več padavin pozimi, poleti pa jih bo verjetno manj, vendar pa so napovedi o višini padavin manj zanesljive od temperaturnih. Z višanjem temperatur bo manj snežnih padavin, s povečanjem zimskih padavin v obliki dežja pa se bo povečala možnost za nastanek poplav v zimskem času, je pojasnil meteorolog Medved. 

Dodal je še, da se bo verjetno povečala pogostost kratkotrajnih suš v poletnem času.

»Lansko ekstremno leto je opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo uresničiti cilje pariškega podnebnega sporazuma,« je poudaril Vertačnik.

Želijo si, da bi bil podnebni zakon letos čim prej sprejet

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je dejal, da statistični podatki kažejo, zakaj je treba ukrepati. Pri tem je izpostavil podnebni zakon, katerega osnutek so lani predstavili na ministrstvu in za katerega si želijo, da bo letos čim prej sprejet. Poleg tega ministrstvo posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt. 

»Do leta 2030 želimo postaviti realne, vendar ambiciozne cilje,« je bil jasen.

Po njegovi oceni je zelo pomembno, da krepimo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. 

»Zato vzporedno s pripravo podnebnega zakona že delamo na prenovi strategije prilagajanja na nacionalni ravni,« je dejal Vajgl. 

Ob tem je napovedal, da nameravajo na ministrstvu vzpostaviti podnebno pisarno, ki bo med drugim v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.

Komentarji (3)

xxxxx (ni preverjeno)

Samo politični idioti in njihovi medijski minioni verjamejo, da bodo ukrepi v Sloveniji vplivali na vreme - in to v Sloveniji.

goričanec2 (ni preverjeno)

Globalno segrevanje imajo oni v njihovih glavah! Rešitev vidijo v tem, da se bogati še bolj obogatijo!

Prostoročno vdor (ni preverjeno)

EDNI NITI PRDNUTI NE SMEJO VEČ, DRUGI V DRUGIH DRŽAVAH PA RAKETE NAPOLNJENE Z TEŽKIMI EXPLOZIVI STRELAJO GOR V NEBESA, NE ME HEBAT!!!

Starejše novice