Ábati se
izogibati se
Njega se moreš ábate.
ms
Afnati se (-n)
bahati se (glej tudi: vö se metati)
Pa ka se neka afnaš cejli čas.
Ajati (-n)
spati (v otroškem/ljubkovalnem jeziku)
Vijdeš kak mujcek aja.
Ajta/ate (-e/-iji)
očka/oče
Naš ate si ga je malo preveč rukno fčera.
Aldüvati (-n)
darovati, žrtvovati
Indijanci so bogaovon aldüvale bijka.
Aleluja
V prenesenem pomenu: končno
Prneso san pejneze. – Ja, aleluja!
Alomaš (-i)
postaja
Tej alomaš je pa redno vrejd zete.
Atak, etak
tako/takole
Glene, etak mizo postave.
Atakše, etakše
takšen, tak
Mele so etakše ribe na tržnice!
Atan/etan/ejno
tam
Ge so škarješ – Etan (so). / Ejno (so).
Ato/eto
1. pred kratkim, 2. tukaj, 3. to/ta
1. Eto san bil v kinoje., 2. Ge je knjigaš – Pa eto je!, 3. Kera knjiga je tvojaš – Eta!
Auba, ouba
kapa
Na glavej je mel ponošeno aubo.
Augorka,ubrka
kumarica
včeraj san vložila augorke
ivanovci
Auspuh (-i)
izpušna cev pri motornih vozilih
Moren si novi auspuh küjpite.
Bac
žuželka
bac se je v paučino zgrabo
Ižakovci
Baček (-i)
figurica pri neki igri
Pri šahi ma saki igralec 16 bačekof.
Bači (-ji)
stric
Janči bači koula vlači, v Müro skoči, rit namoči. (ljudska)
Bagzivati se
Riniti se
ka se te kombi telko bagziva?
murska sobota
Bagzivati se
imeti spolni odnos
Bagzivala sta se na senijke.
Bakovci
Bajs
bas
bajs ma fajni glas
Ižakovci
Bajusi
brki
Mel je duge, čarne bajuse.
Bajüsnati
brkat
Na placi san srečo bajüsnatoga Đoužija.
Bak
samec pri nekaterih živalih
Keri od tej dvej zafcof je bak?
Bakanči
čevlji
Obuj si bakanče.
Ropoča
Balav
majava, šibka stvar ali oseba
Kak si lejko tak balavi-še moja babica bi bokše napravila.
Balavec
Poreden majhen fantič.
čakaj, ti ge že pokažen, ti balavec male.
Bakovci
BĂĽđzolek
starinski sod za gnojevko, ali sod za shranjevanje
Banda (-e)
1. tolpa, 2. godba
1. Nekša banda lopovof je napadnola turiste., 2. Kda se beltinška banda fküper dobij, te ima ka špilajo do kunca!
Bankaš
denarnica
Z bankaša je zel jurja.
Baog
bog
1. "bogá za keco prijeti": Obnaša se, kak če bi bogá za keco prijo., 2. Pa ka si tao napravo? "Baog te nema rad!", 3. "baogi za hrbton": Un je doma tan negi baogi za hrbton., 4. "pitaj boga": Ne napiši vseh skrivnosti, ka pitaj boga što vse to preštej.
Baokši, naj~
boljši, naj~
Ge san bokši v fuzbali kak tij.
Baota (-e)
trgovina
Z baote prnesi krüj pa mlejko.
Bar
1. vsaj, 2. vzpodbujanje sogovornika
1. Daj posodi mi bar petsto tolarof. ; 2. Bar idi ta pa jo pitaj, če de steof odla.
Basate se
jesti s prepolnimi usti
Pa se bašeš, vejpa gnes se že telko pojo.
Basta
v frazi: Pa konec.
Moreš me baugati pa basta!
Bat (-i)
debela palica, kol
Gesi, besi, dol po vesi, prijdi k nan, gor na ram, ka ti z baton fejst po hrbti dan. (ljudska pesem)
Bataš (-i)
škorenj
Obüj si bataše ka idemo na njivo.
Batina
močen udarec, tepež
Zaslüžo si je batine, tak njemi pa trbej.
Batrivni
pogumen
Pijanec je ponavadi bole batriven kak ovačik.
Batrivno
samozavestno, prepričljivo, odločno
Obul san si gumijaste škornje, ka san lejko batrivno odo po zaledeneli cesti.
Vučja Gomila 33
Bauta
trgovina
Iden v bauto, ka küjpen vino.
Murska Sobota
Bađzusi
brki
Moj dedek ma že vse sive badžuse.
murska sobota
Bečar
korenjak
Tvoj mali je pa pravi bečar - tvoj otrok je pravi korenjak
Ljubljana
Becek
Kravji mladič
naša krava je skotila maloga beceka
Begati (-n)
V frazah z velelnikom: iti vstran
Daj begaj mi s tec, ka te ne vidin več!
Bejli
bel
Bejli gvant se hitro zamaže.
Bejžati (bežin)
teči
Saki vikend odin bejžat.
Beteg
1. bolan, 2. bolezen
1. Tak san beteg že dva dni, či bi tij znal.; 2. Nekši beteg ga ma, pa doktori ne vejo, ka je z njin.
Betek (betežen)
bolezen (bolan)
te betek san od njega dobo, zaj san pa tak betežen
Ižakovci
Betežen
bolan
Naša mala je že cejli den nekša betežna.