Državni svetnik je opozoril, da je Slovenija že sredi demografske krize ter da mora država nujno in širše družbeno ukrepati, če želi ohraniti stabilno prihodnost naroda.
V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je bil nedavno strokovni posvet z naslovom »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda II?«, ki sta ga na pobudo Matjaža Gamsa in državnega svetnika Marka Staroveškega organizirala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je pa nadaljevanje posveta z enakim naslovom, prvi del je bil potekal leta 2018.
Dogodek je združil ugledne domače in tuje strokovnjake, ki so opozorili, da demografska opozorila niso več teoretična – Slovenija že živi njihove posledice.
Po besedah Marka Staroveškega razprava o demografiji ni politična, temveč civilizacijska.
»Demografija ni več napoved prihodnosti, postala je realnost sedanjosti, ki jo moramo nasloviti skupaj,« je poudaril.
Projekcije izumiranja in omejitve migracij
Na posvetu je Matjaž Gams predstavil projekcije, ki kažejo, da bi slovenski narod lahko izumrl v 200 letih, če se trendi ne spremenijo.
Staroveški te napovedi jemlje resno in opozarja, da temeljijo na znanstvenem modeliranju.
»Te projekcije delajo znanstveniki z določenim modeliranjem in verjamem, da je to resna zadeva. To ni prodajanje bučnic, a dejansko model kaže v to smer. Res pa je, da smo v demografijo vključili priseljevanje.
Pravzaprav lahko nadoknadimo delovno silo z migracijami, v delovnem procesu imamo danes 200 tisoč migrantov. To se ne da delati v neskončni obliki, bazene lahko tudi spraznimo.
Kot je dejala ena izmed mladih razpravljalk: Kakšni bodo psihološki rezultati čez 20 ali 50 let, ko bomo dejansko imeli težave z migranti, ki se ne vključijo v družbo?«
Zakaj se mladi ne odločajo za družino?
Staroveški je dejal, da se mladi soočajo s kombinacijo ekonomskih in življenjskih okoliščin, ki otežujejo odločitev za družino.
Stanovanjska nedostopnost, negotove zaposlitve, vse višji življenjski stroški in zahteven delovni tempo pomembno vplivajo na njihov občutek stabilnosti.
Poleg tega je po njegovem mnenju prisoten tudi občutek pomanjkljive družbene podpore mladim staršem.
K temu je dodal, da se v Sloveniji dogajajo tudi širše vrednostne spremembe, zaradi katerih je družinsko življenje pogosto potisnjeno v ozadje, kar še dodatno znižuje rodnost.
Potrebni ukrepi za preobrat
Državni svetnik je dejal, da Slovenija nujno potrebuje celovite ukrepe za podporo mladim družinam.
Med ključnimi področji omenja izboljšanje finančne podpore ob rojstvu otrok, vzpostavitev dostopnejše stanovanjske politike in ustvarjanje delovnega okolja, ki omogoča usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Ob tem je poudaril tudi pomen krepitev institucionalne podpore staršem ter vzpostavitev družbenega okolja, ki bo družino prepoznalo kot temelj prihodnjega razvoja.
Po njegovih besedah je nujna tudi pozitivna mobilizacija javnosti, saj brez širšega razumevanja pomena demografskih trendov nobeni ukrepi ne bodo imeli pravega učinka.
Migracije kot dopolnitev, ne glavna rešitev
Čeprav migracije trenutno pomagajo nadomeščati manko delovne sile, je Staroveški opozoril, da priseljevanje ne more dolgoročno nadomestiti nizke rodnosti.
Prepričan je, da se mora Slovenija usmeriti v krepitev svoje demografske osnove in v ukrepe, ki bodo mladim omogočili, da se lažje odločijo za družino.
Le tako se lahko izognemo preveliki odvisnosti od zunanjih virov populacije, ki s seboj prinaša tako družbene kot ekonomske izzive.
