Z njim želijo izboljšati dostopnost in delovanje javnega sistema ter zagotoviti dodatna sredstva in kader.
Vlada Republike Slovenije je na seji potrdila besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga poslala v nujni postopek obravnave v državnem zboru.
Gre za paket ukrepov, s katerimi želijo v najkrajšem času stabilizirati zdravstveni sistem, okrepiti kadre in zagotoviti finančno vzdržnost javnih zdravstvenih zavodov.
Bolj dostopno, kadrovsko okrepljeno in finančno stabilno zdravstvo
Kot poudarjajo na vladi, je namen interventnega zakona:
- izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev,
- okrepiti kadrovske zmogljivosti, predvsem na področju urgentne medicine,
- urediti financiranje mentorskih dodatkov za dijake in študente,
- zagotoviti finančno stabilnost bolnišnic,
- zmanjšati zlorabe bolniške odsotnosti,
- in izboljšati izvedbo neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Ukrepi za zmanjšanje zlorab bolniške odsotnosti
Predlog vsebuje tudi obsežen sklop ukrepov na področju absentizma. Med drugim se uvaja:
- laični nadzor bolnikov v času bolniške,
- širša možnost odvzema nadomestila v primeru zlorab,
- natančnejši režim gibanja med bolniško odsotnostjo,
- obvezna določitev naslova prebivališča za tujce.
Predlog novele zakona uvaja laični nadzor nad ravnanjem zavarovancev med bolniško odsotnostjo, kar omogoča nadzor nad spoštovanjem predpisanega režima brez vpogleda v zdravstveno dokumentacijo.
Ukrep naj bi zmanjšal neupravičene odsotnosti in prispeval k večji integriteti sistema.
Predlog krepi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju bolniških nadomestil. Uvaja se možnost odvzema nadomestila, če je bila zavarovančeva nezmožnost za delo prisotna že pred vključitvijo v zavarovanje ter ob neupoštevanju pisnih navodil zdravnika.
Določajo se pravila glede gibanja zavarovancev med bolniško odsotnostjo ter omejitve odhoda v tujino brez odobritve imenovanega zdravnika.
Ostali pomembni ukrepi
Zakon med drugim predvideva tudi:
- plačilo vseh opravljenih zdravstvenih storitev nad programom, če Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije razpolaga s sredstvi,
- možnost nadaljevanja zdravljenja v tujini zaradi zagotavljanja kontinuitete,
- jasnejša pravila povračila prevozov v tujino,
- možnost nujnih premestitev v obmejne bolnišnice brez predhodne odobritve,
- krepitev nadzora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in podeljevanje javnih pooblastil tudi združenjem zdravstvenih zavodov, ne le zbornicam.
V nujnih primerih zakon omogoča hitrejši prevoz ali nadaljevanje zdravljenja v tujini oziroma premestitve v obmejne bolnišnice brez predhodne odobritve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Jasneje določa pravico do povračila prevoznih stroškov ter omogoča neprekinjenost zdravljenja, če so potrebni zaporedni posegi v tujini.
Predlog ureja tudi plačilo opravljenih storitev nad programom, kar lahko zmanjša čakalne dobe tam, kjer so možnosti za večji obseg dela. Z razširjenim nadzorom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se preprečuje neupravičene preiskave, podvajanje storitev ter nepravilno zaračunavanje.
Na področju financ zakon uvaja daljši zakonski plačilni rok – do 60 dni – kar razbremenjuje javne zdravstvene zavode in zmanjšuje stroške zamudnih obresti. Poleg tega je predviden enkratni interventni ukrep za finančno stabilizacijo javnih bolnišnic z visokimi izgubami ali zapadlimi obveznostmi. Ta ukrep omogoča poravnavo ključnih obveznosti in nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev.
Podaljšanje obstoječih interventnih ukrepov
Zakon podaljšuje veljavnost treh ukrepov, ki so se po navedbah ministrstva izkazali kot učinkoviti:
- nižja zahtevana raven znanja slovenskega jezika (B1) za določene zdravstvene poklice,
- poenostavljena vsebina prijav za začasno ali občasno delo,
- podlaga za prenos posameznih kompetenc z zdravnikov na druge zdravstvene delavce.
Ukrepom se veljavnost podaljšuje za dve leti, torej do leta 2027.
1000 evrov mesečne spodbude za urgentno medicino
Ena ključnih novosti je mesečna spodbuda v višini 1000 evrov bruto za zdravnike, ki se bodo prvič odločili za specializacijo iz urgentne medicine v letih 2026 in 2027.
Spodbuda bo trajala celotno obdobje specializacije, največ do sedem let.
S tem želi vlada povečati zanimanje za področje, ki se že dalj časa sooča z izrazitim upadom kadrov in ogroža stabilno delovanje urgence po državi. Če specializant specializacijo prekine ali se po koncu ne zaposli v javni mreži, bo moral spodbudo vrniti.
Zakon vpeljuje tudi rešitev za financiranje mentorskega dodatka za zdravstvene delavce, ki vodijo praktično usposabljanje dijakov in študentov. Doslej številni zavodi za to niso imeli sredstev, kar je oteževalo izvedbo prakse.
Možnost sodelovanja z zasebniki na treh področjih
Predlog dopušča širše sodelovanje med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki, vendar le na področjih zobotehnike, ortotike in protetike, optike in optometrije.
Namen je omogočiti kakovostno in neprekinjeno izvajanje storitev, kjer primanjkuje kadra ali opreme.
Zakon jasneje opredeljuje, kako morajo javni zavodi in koncesionarji zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo, ter uvaja dodatne inšpekcijske ukrepe in sankcije v primeru kršitev.
Pokrivanje minusov bolnišnic
Največji finančni ukrep je namenjen bolnišnicam, ki imajo visoke zapadle obveznosti ali kumulativne izgube. Zakon predvideva 65 milijonov evrov za pokritje zapadlih obveznosti, obveznosti do dobaviteljev, obveznosti iz posojil EZR ter ključnih obveznosti do zaposlenih.
S tem želi vlada preprečiti nadaljnje kopičenje dolgov in ohraniti nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev.
