FOTO: Kraftart
Turistično gostinska zbornica Slovenije je letos prvič izvedla izbor Ustvari svoj krof, v okviru katerega je slovenske gostince pozvala k peki krofov, ki jih je nato strokovna komisija preizkusila in ocenila.

Organizatorji srečanja so prejeli kofe s strani 33 udeležencev iz cele Slovenije, od Primorske do Prekmurja, od Dolenjske do Gorenjske ter Ljubljane.

 V Banovcih veseli uvrstitve med najboljše

Krofe so na sedeže turistične zbornice poslali preko Hitre Pošte, kjer jih je strokovna komisija v sestavi izkušenih kuharjev in slaščičarjev Tomaža Vozlja, predsednika Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in mednarodnega ocenjevalca WACS, Cecilije Per, dolgoletne strokovne učiteljice na Srednji slaščičarski šoli – BIC Ljubljana in Alme Rekić, priznane kuharske mojstrice in mednarodne ocenjevalke WACS, preizkusila in ocenila.

Komisija je za zmagovalca izbrala podjetje Cafe Central, Lifeclass, Istrabenz Turizem d.d. iz Portoroža. Ta najbolje ocenjeni ponudnik bo za svoje krofe eno leto lahko uporabljal naziv ‘Naj krof Slovenije 2021 po izboru Turistično gostinske zbornice Slovenije’. Drugo mesto je komisija podelila Termam Banovci, tretje mesto sta si razdelila Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola, delavnica pekarstvo in Kavarna in slaščičarna Maxi, Mercator d.d, med posamezniki pa je prvo mesto osvojila Urška Širec iz Pragerskega. S Term Banovci sporočajo, da so se ob današnjih težkih časih, ki jih zaznamuje epidemija, uvrstitve krofa izpod rok njihovih mojstrov med najboljše v Sloveniji zelo razveselili.

 

Vključitev v projekt Slovenija evropska regija gastronomije 2021

Kot navajajo v zbornici, so ponudniki uporabili veliko domišljije in ustvarili različne krofe, za polnilo so uporabili klasično marelično marmelado, pa tudi oljčno marmelado, žajbljev karamel, suho sadje s skuto in skuto s smetano. Na hibridnem srečanju je sodeloval tudi priznani slovenski etnolog Janez Bogataj, ki je udeležencem predstavil zgodovino in zanimivosti peke krofov na Slovenskem in odgovarjal na sprotna vprašanja gledalcev. Razvojne korenine krofov segajo do cesarskega Dunaja, po nekaterih virih v konec 17. stoletja. Tekom zgodovine so doživeli prilagoditev potrebam slovenskega prebivalstva.

Namen dogodka, ki sta ga partnersko podprla Pošta Slovenije d.d. in Mercator d.d., je bil vliti nekoliko optimizma v teh težkih časih za turizem, negovati bogato slovensko kulinarično tradicijo in se vključiti v projekt Slovenija evropska regija gastronomije 2021, so še zapisali v zbornici.

Komentarji (2)

. (ni preverjeno)

Pred degustacijo so jih deznificejrali?

Perutka (ni preverjeno)

ne reče se krof
nego
KRAP
krof je ono kjer te zagrabijo za vrat
in stiskajo tao dolgo da dušico izpistiš
krof ni Slovenska beseda ampak šiptarska spačeka
Pred letom 1960 smo vse povsod po Sloveniji
to imenovali KRAP

Starejše novice