Je to prihodnost našega turizma? Pomurje so si v novi Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma zamislili kot del Termalne Panonske Slovenije, ki stavi predvsem na zdravje, sprostitev, aktivne počitnice in srčno kulinariko.
Obseg turizma v Sloveniji je leta 2015 s kar 10,3 milijona ustvarjenih nočitev in 3,9 milijona ustvarjenih obiskov dosegel svoj rekord, toda kot kaže, ne bomo počivali na lovorikah.
Vlada je namreč minuli četrtek sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki je zdaj dostopna tudi na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Predlagana nova strateška vizija slovenskega turizma Slovenijo označuje kot globalno zeleno butično destinacijo za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi.
Ena od predvidenih politik strategije za pospešen razvoj turizma je tudi reorganizacija državne turistične ponudbe na ravni makro destinacij. Državo namreč deli na Mediteransko Slovenijo, Alpsko Slovenijo, Osrednjo Slovenijo & Ljubljano ter Termalno Panonsko Slovenijo, pri čemer Pomurje umešča v slednjo.
Termalna Panonska Slovenija
Naše območje je po karakterju opredeljeno kot pokrajina, bogata s termalnimi in mineralnimi vrelci, neokrnjeno naravo, z vinogradi posejanimi griči in kulturno dediščino.
"Romantični mozaik ravnic, gričev, vinogradov, vasic in gradov, prepreden s termalnimi izviri, je odlična izbira za vse, ki iščejo zdravje, sprostitev, aktivne počitnice in srčno kulinariko," naše konce opisuje nova turistična strategija.
Vzhodni del države naj bi tako v okviru strategije zaznamoval leitmotiv "Recover, indulge, recharge."
Dobro počutje, kulinarika in podeželski turizem
Vizija naše nosilne produkte vidi predvsem na področju zdravja in dobrega počutja, torej v preventivi, wellnessu, sprostitvi in termalnih vodnih doživetjih za obiskovalce vseh starosti.
Ob tem je izrazita še gastronomija s kulinariko, ki temelji na lokalni proizvodnji in receptih, ter ponudbo vin in piv, izpostavljajo pa tudi turizem na podeželju, zaznamovan s ponudbo turističnih kmetij, manjših ponudnikov in zidanic ter avtentična doživetja podeželja.
Kot sekundarne produkte lahko medtem ponudimo še aktivnosti na prostem, kulturo, doživetja narave in športni turizem.
Med vodilnimi destinacijami so se z območja Pomurja znašli Moravske Toplice, Radenci, Lendava, med sekundarnimi pa se na seznam uvrščata še Jeruzalem in Murska Sobota.
Ciljamo na štiri milijarde evrov priliva
Strategijo, ki med drugim temelji na razvijanju konkurenčnih prednosti, je sicer sooblikovalo 40 ključnih predstavnikov turizma, imenovanih v strateško skupino. Do leta 2021 naj bi si v Sloveniji z njo prizadevali za dosego naslednjih razvojnih ciljev:
- dvig prilivov iz naslova potovanj 3,7 do 4 milijarde evrov
- 5–5,5 milijonov turističnih obiskov
- 16–18 milijonov nočitev
- povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dni
- 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih
- povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z 8.000 na 12.000 zaposlenih
Za dosego teh ciljev pa strategija opredeljuje 6 ključnih politik:
- nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti
- institucionalni in pravni okvir
- namestitve, turistična infrastruktura in naložbe
- kadri v turizmu
- prostor, naravni in kulturni viri
- mala in srednje velika podjetja (MSP)
To je torej zamišljena usmeritev turizma v naših krajih. Ali je začrtana smer prava in kolikšen del načrtov bo dejansko realiziran, pa bo pokazal čas.
Foto: moravske-toplice.com
