Vodstva NK Mure: Kaj so obljubljali in kaj storili

Nogometni klub Mura je bil ustanovljen 16. avgusta 1924, do osamosvojitve Slovenije pa je nastopal v raznih tekmovanjih v republiških tekmovanjih, med republiških tekmovanjih, med drugo svetovno vojno pa so leta 1944 zaigrali v drugi madžarski ligi. Ena od najuspešenjših sezone v starejši zgodovini je bila sezona 1967/68, ko se je Mura uvrstila v jugoslovansko drugo zvezno ligo zahod, a so iz nje izpadli že v prvem letu, po ponovni uvrstitvi leta 1971 pa so tam tekmovali kar štiri leta zapored. Leta 1975 so postali pokalni prvak Slovenije, v teh letih pa so bili tudi v prvenstvu med najboljšimi klubi v Sloveniji. Pokal Slovenije so osvojili še leta 1985, šest let kasneje po razpadu Jugoslavije pa so bili eden od 21-ih moštev v novoustanovljeni slovenski ligi.

Uspešni sezoni Šoškič‡a je nadgradil Kovačič‡ ter osvojil v sezoni 1994/95 pokalno lovoriko

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Mura z izjemo dveh sezon, ko so bili le sedmi, zasedala mesta od drugega do četrtega mesta. Po sedmem mestu v uvodni sezoni, je na klop Mure sedel prekaljeni Miloš Šoškič‡. V sezoni 1992/93 so črno-beli osvojili najprej tretje mesto, naslednjo sezono pa so stopili še stopničko višje, bili so tudi finalisti pokalnega tekmovanja. Tako so leta 1994 prvič zaigrali v evropskih pokalih, v predkrogu Pokala UEFA je bil v dveh tekmah uspešnejši švicarski Aarau. V naslednji sezoni je Šoškič‡a na soboški klopi nasledil Spličan Marin Kovačič‡, ki je črno-bele popeljal do edine pokalne lovorike in četrtega mesta v prvenstvu. Tudi v drugi evropski preizkušnji Muraši niso uspeli preskočiti predkroga, v Pokalu pokalnih zmagovalcev jih je izločil litovski Žalgiris. V tej sezoni se na klopi menjali kar štirje trenerji, po Kovačič‡u sta kratek čas Muro vodila Škalič in Cirkvenčič, do tretjega mesta v prvenstvu pa jih je popeljal Filip Mendaš.

Po vodstvu Mure v jesenskem delu v sezoni 1997/98 le drugi

V sezoni 1996/97 je tako Mura še tretjič zaigrala v evropskih pokalih, njihova pot pa se prvič ni zaustavila na prvi oviri. V prvem predkolu so izločili srbski Bečej, v drugem predkolu pa nato izpadli proti danskemu Lyngbyju. Na drugi strani je po uspešnih sezonah v domačem prvenstvu trener Pero Nadoveza popeljal le do sedmega mesta. Takratni predsednik Milan Mörec je v naslednji sezoni na klop posadil nekdanjega napadalca Mure Milana Koblencerja, priložnost pa so dobili predvsem domači igralci, kar se je izkazalo kot pravilna usmeritev. Po prepričljivi osvojitvi jesenskega prvaka, pred tretjim Mariborom, so imeli osem točk naskoka, v nadaljevanju Mura ni bila tako suverena in so na koncu za prvakom Mariborom zaostali kar devet točk. To je bilo tudi zadnja sezona, ko se uspeli uvrstiti v evropska tekmovanja. Najprej so v prvem predkolu izločili latvijsko Daugavo, tudi tokrat pa so izpadli v drugem predkolu proti danskemu predstavniku, usoden je bil Silkeborg.

Soboška občina prevzela lastništvo in vzdrževanje štadiona

Uspešni nastopi so vedno za sabo potegnili premik tudi na infrastrukturnem področju. Tako je štadion Fazanerija dobil južno in severno tribuno leta 1994, za kar je med drugim zaslužen tudi tedanji podpredsednik kluba in tedanji soboški župan Anton Slavic. Tako je leta 1998 občina prevzela lastništvo in vzdrževanje štadiona, napovedano pa je bilo pokritje tribun, kar se je uresničilo leta 2001, ter razsvetljava, ki je ni še danes. V intervjuju za tretjo številko revije SNL, ki je izšla marca 1999, je župan Slavic med drugim povedal še, da tudi sam posredno pomaga pri iskanju sponzorjev in da je nogomet velika promocija za samo mesto. V tisti sezoni je po Koblencerju kratek čas na klopi Mure sedel Karoli, Milovan Tarbuk pa je moštvo popeljal do končnega četrtega mesta.

Mörca na predsedniškem mestu nasledil Frajman

Do menjave na vodstvenih položajih je prišlo po sezoni 1999/00, ki je bila najslabša v zgodovini Mure, saj so osvojili le deseto mesto. Na predsedniškem stolčku je Möreca  zamenjal Tugomir Frajman, ki je v intervjuju za sedmo številko revije SNL, ki je izšla marca 2001, povedal, da je klub prevzel v izredno slabem stanju in da so že odplačali tretjino starih  dolgov, vseeno pa je dolg znašal še 400 tisoč nemških mark. Po slabem jesenskem delu, ko so Muraši zasedli samo deveto mesto, je Frajman napovedal peto ali šesto mesto, ta cilj pa so celo presegli in osvojili četrto mesto. Finančne težave so se v soboškem klubu stopnjevale predvsem zaradi krize generalnega sponzorja Tovarne oblačil Mure, tako je bil klubski proračun najnižji v ligi, nekdaj tekstilni gigant pa je prispeval "le še" 150 tisoč evrov. Kljub temu se je našel denar za drage tujce, pozimi 2002 je namreč klub okrepil Argentinec Diego Romero. Sezono 2001/02 je Mura končala na sedmem, leto kasneje pa devetem mestu.

Rešitelj Suban obljubljal nebesa

Kot strela z jasnega je leta 2003 udarila novica, da v Muro prihaja Georg Suban, ki mu je pred tem spodletelo pri koprskem prvoligašu. Prihoda srbskega poslovneža so se razveselili pri tovarni Muri, ki se je na ta način dokončno odpovedala financiranju nogometa. Suban ja za trenerja pripeljal karizmatičnega Miroslava č†ira Blaževič‡a, v Mursko Soboto pa se je preselilo še pol moštva Kopra. »Mene ne zanima nič razen prvo ali drugo mesto,« je ob prevzemu govoril Suban, kar si lahko ogledate v spodnjem video posnetku.

Žal se zadeve niso iztekle po njegovih pričakovanjih, "zvezdniški" Muri je uspelo v prvem letu Subanovega predsednikovanja doseči le peto mesto. Zaradi tega je Suban kmalu napovedal odhod, pravi šok pa je sledil spomladi 2005, ko zaradi postopkov licenciranja klub ni pridobil licence za igranje v prvi ligi v sezoni 2005/06, čeprav je osvojil sedmo mesto.

Cilj nove Mure 05 uvrstitev v prvo ligo v petih letih

30. junija 2005 je stara Mura, ki je kot eden od redkih klubov igrala neprekinjeno od osamosvojitve v prvi ligi in še danes po osvojenih točkah zaseda sedmo mesto na lestvici vseh časov, prenehala delovati. S tem pa na srečo ni bilo konec nogometa v Murski Soboti, saj se je na pobudo sedanjega župana Antona Štihca ustanovil popolnoma nov klub - ND Mura 05, ki je po sprejeti izredni prošnji začel tekmovati v tretji ligi in ne v šesti, kot je to morala recimo Olimpija. »Igrali bomo izključno z domačimi igralci, naš cilj pa je priti v prvo ligo v roku petih let, kar pa je realno izvedljivo. Imamo vse pogoje in upam, da bomo prišli na mesta, kjer je Mura že bila in še višje,« je obljubljal novi predsednik Dejan Kološa, ki je prihajal iz vrst generalnega sponzorja Intering Holdinga. Začetki so bili vzpodbudni, saj moštvo trenerja Slobodana Djurič‡a zlahka osvojilo prvo mesto v tretji ligi, na tekmah doma in tudi v gosteh pa je klub spremljalo veliko število gledalcev.

Odhod Polaniča, prihod Belca

V naslednjih letih se je izkazalo, da druga liga ni tako lahka, da bi se po njej enostavno sprehodili, tako je po dveh letih roke s "projekta vrnitve v prvo ligo" dvignil Stanko Polanič. Posledično je zaradi "odhoda šefa" klub zapustil še Kološa, nov predsednik postal Ervin Kutoš. Menjavali so se tudi trenerji in igralci, vendar tudi po tretjem letu v drugi ligi cilj - prva liga - še ni bil izpolnjen. Eden številnih igralcev je bil tudi nekdaj odlični napadalec Kliton Bozgo, ki si ga lahko ogledate na spodnji video povezavi pred prijateljsko tekmo z Mariborom.

Ogromno optimizma pa je bilo pred letošnjo sezono, potem ko je mesto direktorja prevzel nekdanji Muraš Robert Belec, čeprav je pred sklenjenim sodelovanjem izjavil, da "povprečna ekipa in klub brez ambicij ne rabi profesionalnega direktorja". Trener črno-belih je postal Primož Gliha, v Mursko Soboto pa so prišli igralci s prvoligaškimi izkušnjami. Zgledalo je, da Muri 05 končno lahko uspe izpolniti cilj, vendar nato je prišlo do trenj znotraj kluba, ki je zapadel zaradi neracionalnega poslovanja v finančne težave. Rezultat vsega je bil suspenz trenerja Glihe, odhod številnih igralcev ter odstopne izjave predsednika, direktorja in nekaterih članov upravnega odbora.

Nov petletni plan pred Muro 05

Klub se je znašel na robu propada, do katerega pa ni prišlo po zaslugi požrtvovalnega podpredsednika Bojana Petrijana, ki se je uspel dogovoriti z mnogimi upniki za poplačilo ali odpis terjatev. Na naslednji skupščini društva se bo kot kandidat za predsednika predstavil Miroslav Topič, ki za razliko od njegovih predhodnikov želi najprej ustaliti klub in ne postavlja nerealnih ciljev. Igralski kader, ki šteje 19 nogometašev, je mlad, poveljujejo pa mu trenerski trio Stanko Maučec, Zlatko Gabor in Feri Cifer. Razmišljanje v klubu je rajši morebitni izpad v tretjo ligo kot pa nov začetek v šesti ligi, v prvo ligo pa se želijo vrniti v petih letih.

Neracionalno poslovanje je uničilo soboški nogomet

Če potegnemo črto pod vsem tem dogajanjem v zadnjih dveh desetletjih, je skupni imenovalec neracionalno zapravljanje razpoložljivih sredstev, po osamosvojitvi Slovenije pa je bilo tudi veliko še nedorečenega na področju zakonodaje, zato se je marsikje plačevalo "na roko", mogoči so bili tudi tako imenovani bypassi, kar pomeni, da je zadolženi klub spremenil naziv in se ponovno registriral, dolgovi pa so ostali staremu neaktivnemu klubu. Klub je mnogokrat kupil drage tujce ali nogometaše iz drugih regij Slovenije, medtem ko so domači, mladi igralci niso dobili svoje priložnosti. Proti večim nekdanjim funkcionarjem Mure so v preteklosti potekali tudi sodni postopki, tako je Mörca in Frajmana (na sliki desno) obtožnica bremenila davčne utaje, vendar sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena, zaradi zastaranja postopka pa sta bila oproščena tudi Ervin Kerčmar in Ludvik Filo, ki ju je obtožnica bremenila ponareditve poslovnih listin in zatajitve finančnih obveznosti. Nečedni posli naj bi se dogajali tudi v času Subana, nadzora nad finančnimi zmožnosti pa ni imel prav tako Belec.

Vse uvrstitve Mure od leta 1991: