Pavlović je bil slovenski kadetski in mladinski košarkarski reprezentant, po treh letih igranja odbojke pa je že osvojil bronasto medaljo v državnem prvenstvu. S tem njegove ambicije ne pojenjajo.
Uroš Pavlović se je v odbojko podal pri 18 letih in po treh letih s Panvito Pomgrad osvojil bronasto medaljo. "Sezona je bila dobra. Izpolnili smo cilj in ga celo nadgradili s 3. mestom. Bila je dolga in naporna sezona, imeli smo vzpone in padce, a na koncu smo zasluženo osvojili medaljo," je Pavlović komentiral minulo sezono, v kateri je dobival veliko priložnosti in prispeval pomemben delež k bronu.
A na začetku odbojkarske poti ni bilo enostavno. "Takoj ko sem prišel, sem začel trenirati s člansko ekipo, kar je bil zame šok. Ampak soigralci so me dobro sprejeli. Vseeno pa so se treningi močno razlikovali od košarkarskih. Sam se še vedno privajam na odbojko. Na način razmišljanja, postavitev na igrišču, popraviti moram še tehniko, saj sem izpustil celotno šolo odbojke. Rezerv je še veliko. Treniram komaj tri leta in izboljšati se želim v vseh elementih odbojke."
Preko namiznega tenisa in košarke do odbojke
Pavlović se je najprej ukvarjal z namiznim tenisom, nato pa pri desetih presedlal h košarki. "Igral sem za Radensko Creativ. Pri starejših dečkih smo bili tretji v državi, v starejših selekcijah pa smo igrali v 1. ligi, a večjih uspehov nismo imeli. Bil sem tudi v kadetski in mladinski reprezentanci, s katero sem osvojil 5. mesto na evropskem prvenstvu." In kaj je mladega perspektivnega košarkarja, ki je imel na mizi ponudbe največjih slovenskih klubov, prineslo k Panviti Pomgrad? "Košarke nisem želel igrati profesionalno in to je odigralo največjo vlogo. Igranje v domačem klubu mi ne bi predstavljalo tolikšnega izziva in po povabilu trenerja Fujsa, ki si me je želel imeti v svoji ekipi, sem se odločil za nov izziv – odbojko, katero sem imel rad že od malih nog. Če ne bi poizkusil, ne bi nikoli vedel. In sedaj sem tukaj," odgovarja 200 centimetrov visoki centralni bloker. Ga je zamikala kdaj vrnitev h košarki? "Včasih malo, a nikoli ni bilo tako hudo, da bi si premislil."
Trener Panvite Pomgrad Dejan Fujs je Pavlovića doslej preizkusil na treh pozicijah, in sicer na blokerju, sprejemalcu in korektorju. "Pozicija blokerja mi najbolj leži, saj sem jo največ treniral. Če bi lahko pa še enkrat izbiral, bi mogoče raje bil korektor," pravi Pavlović, ki v poletnih mesecih veliko časa prebije na peščenih odbojkarskih igriščih, kar mu pomaga, da ne izgubi občutka in stika z žogo. V novi sezoni se bo s Panvito Pomgrad, na katero ga veže še dvoletna pogodba, ponovno potegoval za najvišja mesta. "Uradno nam ciljev kluba še niso predstavili, mislim pa, da bo cilj priti med najboljše štiri v prvenstvu in priti čim dlje v pokalu. Osebno si ponovno želim medalje, napredovati pa želim tudi kot igralec," pravi soboški odbojkar, ki točno začrtanih dolgoročnih ciljev nima. "Ne planiram stvari za recimo pet let naprej. Definitivno bom ostal v odbojki. Kje bom igral, bo pokazal čas. Seveda si vsak želi, da bi zaigral za kateri znani klub, a veliko bo odvisno od tega, kako bom napredoval. Upam tudi, da ne bo težav s poškodbami."
