Budimpešta v teh dneh gosti svetovno prvenstvo v plavanju, a na spletu odmeva drama s tekmovanja umetnostnega plavanja.
Ameriška plavalka Anita Alvarez je med nastopom omedlela v bazenu, potonila na dno bazena, utopitev in najhujše pa je preprečila trenerka Andrea Fuentes.
Reševalci, ki jih je trenerka prehitela s hitrim skokom v vodo, so Američanki pomagali šele ob robu bazena, na srečo pa s 25-letno športnico ni bilo nič hujšega. Kmalu zatem naj bi se vrnila pred tribune in prejela bučen aplavz.
Trenerka Andrea Fuentes je zatrdila, da je z njeno varovanko vse v redu, je poročala agencija AFP. Se je pa Američanki to zgodilo že drugič v dobrem letu, lani je namreč med nastopom v bazenu omedlela v Barceloni.
Z objavo fotografij šli predaleč?
»To bi morali storiti reševalci. A na naša opozorila niso reagirali, najbrž nas niso razumeli in niso dojeli, kaj se dogaja. Ko sem se potopila do nje, sem uvidela, da ne diha.
Potegnila sem jo na površje, nato je vendarle prišla pomoč, da smo jo odnesli v medicinski center. Na srečo se je izkazalo, da je imela vodo le v pljučih in smo jo lahko rešili.
Ko je začela dihati, je bilo vse v redu. Omedlela je zaradi napora, zdaj pa se že dobro počuti,« je za špansko Marco dejala trenerka Andrea Fuentes.
Ob besedah trenerke pa so splet hitro obkrožile fotografije negibne športnice na reševalnih nosilih. Tako se lahko upravičeno sprašujemo, do kam sežejo meje spoštovanja, dostojanstva in zasebnosti?
V preteklosti smo bili pogosto priča temu, da v takšnih trenutkih fotografi in snemalci umaknejo svoje objektive, režiserji pa javnosti ne ponudijo dogajanja iz »prve vrste«.
Soigralci oblikovali ščit
Vsi, ki spremljate nogomet, se verjetno še dobro spominjate lanskoletnega evropske prvenstva, ki ga je zaznamoval tudi Christian Eriksen.
Danski reprezentant se je zgrudil na tekmi s Finsko in negiben obležal na tleh, s pravočasnim posredovanjem pa so vezista vrnili med žive in preprečili še eno žalostno zgodbo z nogometnih zelenic.
A tudi tedaj ni šlo brez takšnih in drugačnih kadrov, v prenosu smo lahko spremljali tudi objokano ženo nogometaša, ki so ga le nekaj metrov stran oživljali člani zdravniške ekipe.
Zgolj angleški BBC je junija lani v kratkem času prejel več kot 6000 pritožb svojih gledalcev, ki so izrazili zgražanje nad početjem snemalcev in režiserja, je tedaj poročal The Sun.
Bi morali dostojanstvo športnikov zaščititi organizatorji?
Eriksena in družino so tedaj zaščitili kar soigralci, ki so na tleh ležečega vezista obkrožili z nekakšnim »živim zidom« in kameram onemogočili dostop.
Kapetan Simon Kjaer je soigralcu kot prvi priskočil na pomoč, nato pa v najtežjih trenutkih pristopil do Eriksenove žene Sabrine Kvist, jo potolažil in bil za svojo potezo nagrajen s priznanjem predsednika UEFA.
Tudi sicer pa prireditelji tekmovanj zaščitijo športnike v primeru takšnih dogodkov. Dober primer so nesreče v Formuli 1, kjer pogled ob reševanju iz zveriženega vozila onemogočijo z velikimi prti in odejami.
A očitno so časi spoštovanja in dostojanstva mimo, štejejo zgolj kliki. Ali pa gre nemara zato, ker je šlo za žensko plavalko?
Bi morali tudi organizatorji tekmovanj v takšnih trenutkih storiti več, da zaščitijo tekmovalke in tekmovalce?
