Že čez nekaj dni se bomo znova odpravili na volišča in oddali svoj glas – tokrat na referendumu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.
Pa vemo, o čem bomo odločali? Nam je referendumsko vprašanje o 2. tiru dovolj jasno in kje natanko sploh prihaja do razhajanj?
Referendumsko vprašanje se to nedeljo glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji, dne 8. maja 2017?«
Predorska rešitev skoraj 30-kilometrske trase
Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper sicer ureja financiranje in izvedbo investicije drugega tira, ob tem pa tudi gospodarjenje z drugim tirom kot javno železniško infrastrukturo in družbo za razvoj projekta drugega tira (družba 2TDK).
»27,1 kilometra dolga trasa drugega tira Divača–Koper se iz Divače na kraški planoti spusti na priobalno območje nekaj metrov nadmorske višine. Zaradi zahtevne konfiguracije terena, okoljskih omejitev in premagovanja dobrih 400 metrov višinske razlike se je kot najprimernejša varianta izkazala t.i. predorska, katere 75 % trase poteka v predorih,« je zapisano na spletni strani drugitir.si
Boljše povezave, večja gospodarska rast in nova delovna mesta
Zagovorniki izgradnje z drugim tirom med drugim napovedujejo sodobno in zmogljivo železniško povezavo tovornega pristanišča Koper s slovenskim in širšim evropskim železniškim omrežjem, večjo varnost prometa in skrajšanje voznih časov.
Zmanjšali naj bi se vplivi na okolje, povečal delež prepeljanega tovora po železnici, po koncu gradnje pa bi lahko zrasel tudi promet po cestah.
Trenutno največji infrastrukturni projekt naj bi pozitivno vplival še na gospodarsko aktivnost in zaposlovanje, saj v vladi ocenjujejo, da bo ustvaril 9.000 novih delovnih mest.
Korupcijska tveganja?
Naštetim prednostim infrastrukturne posodobitve oporekajo le redkokateri, kopja se pravzaprav lomijo na področju financ.
Nasprotniki uveljavitve zakona namreč vladi očitajo predvsem na razsipništvo z davkoplačevalskim denarjem.
Opozarjajo, da je cena projekta že zapisana v sam zakon, čeprav bi jo pravzaprav morala določati tehnična dokumentacija, obenem pa je tudi veliko previsoka.
Za problematično pa se je pred časom izkazalo še vprašanje nadzora, ki naj bi ga opravljal petčlanski projektno finančni svet, imenovan s strani ministra za infrastrukturo.
Sam zakon pa naj bi tako po mnenju nekaterih dopuščal tudi tveganja za korupcijo.
Tovrstne očitke v vladi sicer zavračajo, prepričani so, da gre za politično nasprotovanje projektu in nedeljsko glasovanje označujejo za referendum proti vladi.
Več o tem, kaj zakon prinaša konkretno Pomurcem in kakšna so stališča pomurskih poslancev, pa v jutrišnjem prispevku.